Živali

Fotografiranje živali – potrpežljivost in trenutek

Živalski svet je raznolik in nudi izredno število motivov. Na voljo so nam motivi domačih ljubljenčkov, kot tudi tistih v živalskem vrtu ali v naravi. Nemogoče je podati nek splošen nasvet, kako se jih fotografira. Domače so nam pred fotokamero vsak dan, tiste v naravi pa komaj, da jih sploh opazimo – pogosto jih je treba čakati dneve in dneve.

Lahko jih fotografiramo z makro objektivom, ali pa se jim je skoraj nemogoče približati in potrebujemo izredno dolge goriščnice. Živali in ptice ne znajo pozirati, niti jih ne moremo nameščati za fotografiranje. Veliko jih na fotografiranje niti ne reagira, spet druge se bojijo. Da ujamete poseben trenutek, je pomembno samo eno – potrpežljivost!

Zato velja splošen pristop, oziroma v FotoNAMIGih bom ob posameznih primerih podal več podatkov, kako je bilo fotografirano.

Kamera – Kompozicija

Tehnična oprema in kompozicija nam lahko zagotovita “boljši” posnetek. Vendar – vseeno je, kakšno fotokamero imate. Tudi zlati rez bolj malo pomaga, če prek objektiva lovimo vedno nepredvidljive živali. Same po sebi so tako fascinantne, da nam lahko podajo zanimiv trenutek. Zato lahko tudi pri motivih živali podam podoben nasvet, kot pri fotografiranju “odločilnega trenutka”.

Če ste hobi fotograf, se ne obremenjujte z opremo niti z iskanjem kompozicije. Velikokrat enostavno ni časa za čakanje na predvidljiv trenutek, ki se bo zgodil medtem, ko ga mi čakamo s pripravljeno kamero. Kar imamo takrat v roki – s tisto opremo zajamemo trenutek. Kakršne že so nastavitve na kameri – ne razmišljamo, ampak pritisnemo prožilec. Kakorkoli že usmerimo objektiv, tako smo tudi kompozicijsko zajeli motiv. Tudi če nam ni uspelo zaradi tehnike, nastavitev ali kompozicije dodati v fotografijo tisto več, ste lahko z njo zadovoljni. Še toliko bolj, če delujete v naravi. Ujeli ste nekaj neponovljivega.

Ko želite več

Ko želite od fotografije več, so oprema, primerno ozadje, čakanje, da žival pride na pravo pozicijo in je osvetljena s pravo svetlobo, še kako pomembni elementi. Le tako se lahko združi celota najlepšega mozaika. Za dobro fotografijo živali je velikokrat potrpežljivost največjega pomena. Fotograf čaka ure in ure, da bo žival prišla na določeno mesto. Poznati je treba navade živali, njihov življenjski ritem, kot samo življenje. Pri fotografiranju živali v naravi je pomembna lastnost tudi biti neviden. Predvsem pa – naj vas divjad ne preseneti, vi jo morate presenetiti s pritiskom na prožilec.

Tudi v živalskem vrtu moramo biti potrpežljivi. Največjo težavo nam predstavljajo rešetke.

Svetloba, sreča in spoštovanje

Čeprav pogosto govorimo o sreči, ko ujamemo žival v idealni poziciji, ta sreča skoraj vedno najde tistega, ki je pripravljen. Svetloba je pri fotografiranju živali še posebej pomembna – ne samo zato, da osvetli motiv, temveč da ustvari vzdušje. Mehka svetloba jutra ali večera bo vedno dodala tisto več.

Pri fotografiranju v naravi pa nikoli ne gre le za motiv – gre za spoštovanje. Fotograf mora biti opazovalec, ne motilec. Naj vaša prisotnost v okolju ne pusti sledi. Tako kot si želimo dobrega posnetka, si živali želijo miru.

Dober fotograf ve, kdaj je bolje ne pritisniti na prožilec.

Več o fotografiji, tehniki, motivu, lahko vprašate na elektronski naslov (VSTOPI) ali napišite komentar.

---

2. Šakal – Okostje – Preživetje – Puščava – Namibija

Komentar

Ko fotografiram živali v naravi, poskušam ujeti nekaj več kot zgolj vizualen prikaz – iščem zgodbo. In tukaj je zgodba zelo jasna: življenje in smrt na robu preživetja. Na fotografiji je črnogrivi šakal, ujet v trenutku, ko zagrabi ostanek rebrnega koša poginule živali, nekje na robu puščavskega območja ob Skeleton Coastu. Motiv je surov, realen, a kljub temu estetsko uravnotežen. Mehka svetloba brez močnih senc omogoča dober prikaz detajlov v kožuhu, kontrast pa ostane zadržan.

Šakal je v rahli pozi napetosti, kar namiguje na dinamiko – ali se bo moral boriti za plen, ali ga bo kdo pregnal? Okostje v ospredju je vizualno zanimiv, skoraj grafičen element, ki pomaga uravnotežiti kompozicijo. Peščen teren deluje kot nevtralno ozadje, kar omogoča, da živalska forma izstopi. Ni močnih barv, ni zmede – samo zgodba življenja, ki teče naprej.

Namig

Pri fotografiranju divjih živali velja klasično pravilo: potrpežljivost, pripravljenost in opazovanje. Fotografiral sem z daljše razdalje, zato sem uporabil teleobjektiv, obenem pa ostal dovolj nizek, da sem bil približno na višini živali – to doda bolj intimen občutek. Priporočam:

• nizko perspektivo, če razmere to dovoljujejo,

• dovolj veliko goriščnico za nevpadljivo opazovanje,

• hitrejši čas zaklopa (živali se pogosto premikajo nepredvidljivo),

• RAW zapis, saj je kasnejša obdelava ključna za poudarek tekstur.

Svetloba je bila razpršena, kar je odlična okoliščina za enakomerno osvetljenost in naravno upodobitev barv kožuha.

Tehnika

FUJIFILM X-H2

XF 150-600mm F5.6-8 R LM OIS WR

1/1000sek - fotografirano iz roke, za nestresen posnetek

f/8 - pri 900 mm (ekv. 35 mm) za čim manj globinske ostrine

ISO 400 – pri teleobjektivih vedno raje dvignem ISO za fotografiranje iz roke

AWB - fotografirano v RAW formatu, zato je možen kasnejši popravek temperature beline

Matrix - merjenje svetlobe po celotni površini v segmentih

EV +2/3 - močna odbita svetloba od peska zahteva korekturo

RAW zapis - omogoča natančne tonske popravke

Popravki? – Nasveti

Motiv je zelo močan že v osnovi. V kompoziciji sem pustil dovolj prostora pred gobcem šakala, kar daje občutek prostora za gibanje. Če bi imel več časa, bi si želel posnetek narediti še bolj frontalno, a bi s tem tvegal, da ga odženem. V postprodukciji sem pozorno nadzoroval kontrast – želel sem ohraniti detajle v kožuhu, ne da bi temni deli postali zasičeni. Morda bi v prihodnje dodal še verzijo črno-belo – ta motiv to prenese.

Obdelava – Camera RAW / Photoshop

Tonska krivulja je bila poprav­ljena z namenom poudarka teksture v kožuhu in kosteh. Barvno sem sliko pustil precej naravno – z izjemo manjšega zmanjšanja toplih tonov v pesku, saj so lahko premočni. Z ostrenjem sem bil previden, saj sem želel naraven videz.

O motivu

Fotografirano na FotoPOTEP Namibija maj 2025 (Novi FotoPOTEPi – matjazintihar.com)

Na obali Skeleton Coast, je nasproti mesteca Walwis Bay ozek polotok, ki varuje zaliv pred visokimi valovi. Na tem kraju je več kolonij tjulnov in obenem veliko šakalov. Kljub navidezni praznosti je ta pokrajina polna življenja – če le znaš opazovati. Šakali so pogosti, a previdni. V maju, ko so temperature zmerne in svetloba mehka, je idealen čas za opazovanje živali. Ostanki plena, naplavljenih tjulnjev ali ubitih antilop, so del naravnega cikla. In prav v tej nepopolnosti narave se skriva največja resničnost.

1. Kit - Glavač – Rep – Voda – Trofeja – Norveška

Komentar

Rep kita glavača je med najbolj ikoničnimi motivi pri opazovanju morskih sesalcev – in tukaj sem ga uspel ujeti v klasični pozi: ob zaključku potopa, ko se veličastna repna plavut počasi dviga iz morja in kaplje slane vode polzijo navzdol. Motiv sam po sebi ne potrebuje dodatne razlage – a ravno zato je treba toliko bolj paziti na izvedbo.

Iz Andenesa, severno od Lofotov, sem se z ladjico odpravil na opazovanje kitov. Glavači niso redki gostje – ko enkrat pridejo na površje, tam pogosto počivajo več minut. To da fotografu priložnost, da vnaprej pripravi kader in čaka na “tisti trenutek”, ko se rep dvigne v zrak. Oblika, simetrija in tokovi vodnih kapljic dopolnijo kompozicijo in vizualno povedo zgodbo o veličini in eleganci tega morskega velikana.

Namig

Fotografiranje kitov zahteva:

• potrpežljivost in predvidevanje gibanja,

• dobro stabilizacijo (iz čolna!),

• poznavanje trenutka, ko se kit potopi (najboljši posnetek pride zadnji trenutek, tik preden izgine).

Ključna stvar: nikoli ne glej v ekran – glej dogajanje v živo in bodi pripravljen. Autofokus mora biti hiter in zanesljiv, pri nastavitev ekspozicije pazimo, da ne pride do preosvetlitve pene.

Ostrenje naj bo "Članek o AF -  One-Shot / Single" načinu, da vam ob izgubi kita iz iskala kamera ne izostri nekje daleč na obzorju, če bi uporabili "Članek o AF - AI Servo / Countinious". Delujte na eno ostritveno točko. Če jih boste uporabljali več, lahko da kamera izbere odličen kontrast na bližnjem valu in ostrina iz repa se bo izgubila.

Ko se začne dvigovati rep kita, poizkusiti z večkratnim proženjem ujeti pravi trenutek. Ob premiku repa je zaradi njegove velikosti razmerje oddaljenosti lahko spremenjeno za meter ali dva. Zato ne delujte z zaslonko f/2.8 ali f/4.

Pri takem motivu se izkaže razlika med fotofonom in pravo fotokamero z dobrim teleobjektivom. Moč detajlov, voda, tekstura repa – vse to naredi posnetek, ki ni le dokumentaren, ampak tudi estetski.

Tehnika

Nikon D7500, Nikkor 70-300mm f/4.5-6.3 DX, RAW

1/640sek - doprinese k zamrznitvi trenutka

f/8 - doda dovolj globinske ostrine

ISO 400 - odločilna nastavitev, da sem v programu A, dobil kratek čas osvetlitve

AWB - dnevna svetloba

Matrix - merjenje svetlobe po celotni površini v segmentih

EV +1 - odboji svetlobe od vode so motili merjenje svetlobe, zato je bila potrebna korektura

Adobe RGB - da lahko tudi v JPEG bolje upravljam z barvami

Popravki? – Nasveti

Sliko bi lahko še dodatno izrezal za bolj poudarjeno simetrijo, vendar sem se namenoma odločil pustiti nekaj prostora okoli repa – za občutek širine oceana. Morda bi bil smiselno še rahlo zmanjšati modrino morja v senci, a voda ima prav tak ton pri polarizirani svetlobi na severu.

Moj nasvet: če si že tam, poskusi čim več različnih trenutkov. Ne čakaj vedno samo na “popoln rep” – zanimivi so lahko tudi vmesni gibi, izpihovanje vode, sledi na površju.

Obdelava – Camera RAW / Photoshop

Obdelava je bila usmerjena v poudarek teksture repa in detajlov kapljic. V Camera RAW sem dvignil lokalni kontrast in senčenje. V Photoshopu sem izravnal tonsko krivuljo in dodal rahlo selektivno ostrenje v Lab načinu, da ohranim naravne prehode v vodi. Barvni prostor ostaja zvest realnosti – brez pretiranih nasičenosti.

O motivu

Fotografirano na FotoPOTEP Norveška junij 2017 (Novi FotoPOTEPi – matjazintihar.com)

Fotografirano iz čolna pri otoku Andøya (Norveška), v bližini kraja Andenes – znanem kot izhodišču za opazovanje kitov. Glavač (Physeter macrocephalus) je največji zobati kit, globokomorski potapljač in pogosto viden na tem območju. Ker dolgo miruje na površju, je idealen za fotografiranje – a kljub temu vedno navdaja s spoštovanjem. Ta fotografija zame ni le dokument – je fotografska trofeja, trenutek srečanja z nečim večjim, starodavnim in skrivnostnim.