Islandija - reportaža iz FotoPOTEP februar 2017

Islandija je za krajinskega fotografa obljubljena dežela. Potovanje po njej pomeni eno samo ponavljajočo besedo, ustavi...

Otoška država leži v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo, Ferskimi otoki in Veliko Britanijo. Islandija je dežela naravnih lepot v kateri najdete sneg, ledenike in največje slapove v Evropi ter lavo, tople vrelce in gejzire. To je otok nasprotji, kjer se srečujeta led in sonce, ter nepozabni polarni sij v zimskih mesecih.

Letos februarja sem organiziral drugi FotoPOTEP na Islandijo. V tem času gneče na glavnih turističnih točkah še ni bilo. Ta se začne konec pomladi in hoteli so že zasedeni od maja do konca septembra, ko je glavna turistična sezona na Isladiji. Zaradi vsako leto večjega zanimanja že primankuje kapacitet in to kljub visokim cenam prenočišč, hrane, pijače in dokaj slabi obturistični ponudbi.

Februarja je dnevne svetlobe že za sedem ur, s prelepo in uro dolgo svetlobno zarjo zjutraj in zvečer. V noči smo nestrpno čakali na polarni sij, ki je v tem obdobju intenziven in dobro viden. V glavno mesto Reykjavik, smo leteli iz Münchna. Let traja približno štiri ure. Mnogi mislijo, da je v zimskem času Islandija mrzla, z veliko snega in z večno nočjo. Vendar ni tako. Topli Atlantik poskrbi, da je minus 10 le redko kdaj. V bistvu smo mi prišli skoraj v pomlad. Temperature so bile nad lediščem, sneg smo videli za nekaj ur samo na prelazu, a tudi tega že v  naslednjih treh urah ni bilo več. Vreme kot temperature se lahko hitro spremenijo in, če potegne še močan veter, lahko občutiš neprijaznost dežele. Teden dni po prihodu domov je v Reykjaviku čez noč zapadlo 60 cm snega. Islandija kljub velikosti nima veliko različnih cest. Zato so si poti popotnikov in drugih zelo podobne. Če želiš bolj v notranjost po makadamu, potrebuješ posebej prirejena terenska vozila, z meter visokimi gumami. Veliko je potokov in manjših rek, ki lahko hitro narastejo ali odnesejo del ceste.

Sprva te mimo Reykjavika preseneti enolična, dokaj ravna pokrajina. Kmalu postane gričevnata, gorata, kjer se nam kaže vse več zanimivih motivov. Začetek FotoPOTEPa je bil bolj turistično naravnan. Šli smo do kraja Pingvellir, ki ima za Islandce velik pomen. Tu je tudi slap Öxarárfoss.

Slap Öxarárfoss.

Nato do gejzirja z imenom Gejsir, ki velja za prvo opisanega in poznanega Evropejcem. Tu je izvir vrele vode, ki na nekaterih koncih z erupcijo pride na površje. Erupcije velikega Gejzirja so ponavadi na vsakih nekaj minut in vodo dvigne tudi do 70m visoko. Tektonske prelomnice, vroči vrelci in gejziri, ter predvsem na vsake toliko let še delujoči vulkani, nas opozorijo na kako tanki tektonski plošči je otok.

Gejzir.

Zaradi talečih se ledenikov, je vsepovsod veliko spektakularnih slapov. Eden izmed njih je Gullfoss (zlati slap), ki je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti v državi. Široka reka Hvita teče proti jugu in ustvarja kilometer dolgo tristopenjsko slapišče, kjer zavije ostro v desno. Upor prebivalcev je preprečil, da bi reko zajezili za izkoriščanje električne energije. Zdaj je slap pod državno zaščito.

Gullfoss (zlati slap).

Naslednji zanimiv in enostavno dostopen slap je Seljalandsfoss, ki je eden najbolj poznanih slapov na Islandiji in katerega fotografije so vidne povsod. Voda za 60m visok slap prihaja iz ledenika Eyjafjallajökull. Zanimivo je, da lahko vodni snop obhodimo, saj je za slapom širok utor v granitno steno.

Slap je Seljalandsfoss.

Brez da si ogledate slap Skógafoss tudi ne gre. Voda iz navpične prelomnice pada 60m. Povzpnemo se lahko vse do vrha slapu. Če gremo še naprej proti toku reke, se eden za drugim kaže še 20 manjših slapov. Če bi radi fotografirali slapove, bodite na Islandiji izven polno zasedenih turističnih mesecev,  ker boste takrat imeli mir in na fotografijah ne bo veliko ljudi.

Slap Skógafoss.

V bližini slapu Skógafoss, je zanimiva točka tudi zasilno pristalo letalo.

Enako velja za še eno turistično in fotografsko destinacijo, slap Kirkjufellsfoss in v ozadju gora z enakim imenom, ki sta nam dala neverjetno kuliso. Fotografi iz vsega sveta iščemo za ta že neštetokrat fotografiran motiv, še boljšo svetlobo, večerne fotografije z zvezdami ali severnim sijem.

Nov fotografski raj se odpre v Jökulsárlón ledeniški laguni, oziroma na morski obali ob izlivu kratke reke, ki prinaša led iz lagune. Odvisno od temperatur, je ledenih kosov na črnem pesku več ali manj. Letos smo imeli srečo, ker so se veliki ledeni kosi vili nekaj kilometrov ob obali. Ob jutranji in večerni zarji so tu prekrasne barve, ko se svetloba lomi v ledu. Fotografi v popolni fotografski opremi ure in ure ob obali in z dolgimi časi lovijo bele sledi. Te naredijo valovi, ki se razlivajo po črnem pesku. Ko je črna obala polna velikih kosov ledu, nam nudi enega izmed najboljših fotografskih presežkov.

Jökulsárlón ledeniška laguna in obala.

Če ste na Islandiji od oktobra do konca marca, ste na idealni lokaciji in v idealnih mesecih za ogled in fotografiranje polarnega sija. Če je jasno nebo, ga lahko opazujemo in fotografiramo vsako noč. Njegova moč je odvisna od dejavnosti sonca. Na Islandiji vam znajo v vsakem hotelu podati njegovo moč za naslednje dni. Na volje je tudi več spletnih strani z napovedjo.

Na poti po Islandiji je veliko lokacij, katere niso samo turistično zanimive. So pravi kraj, kjer si lahko vzamemo več časa za fotografiranje. Vse je odvisno od svetlobe. Muhasto vreme, ti lahko da, ali vzame “dobro” fotografijo. Zato ne čudi, da so motivi mnoge fotografe tako očarali, da se k njim vedno znova vračajo in ponovno fotografirajo. Na Islandiji popotnik doživi vse tisto kar je bral, videl na fotografijah, ali slišal od popotnikov, ki so Islandijo že obiskali. Fotograf doživi in preko kamere ujame še več. Februarski FotoPOTEP po Islandiji nas je pripeljal na glavne turistične lokacije in nam dal dovolj časa za fotografiranje le teh. Na marsikateri se je splačalo ostati več ur, ali se vrniti ob drugačni svetlobi. Islandija je fotografu res prijazna dežela. Bogata z nizko svetlobo in motivi, ki se razlikujejo od videnih v naši deželi.

Pomembne informacije: • Lokalna valuta:  1€ –  cca. 122 ISK (Islandska krona) • Menjava denarja in bankomati: Menjalnica in bankomati so najprej na letališču, kjer pa zna biti gneča. Bankomate imajo v vsakem večjem kraju in na bencinskih postajah. Bank za mnejavo denarja ni veliko. • Uradni jezik: Islandski jezik je germansko-nordijski jezik in je zelo enoten, ter je do danes ostal skoraj nespremenjen.  Angleščino v večji meri razumejo in govorijo. • Podnebje: Podnebje je milo oceansko in ima sveža poletja, ter mile zime. Sonce, oblaki, dež, pršenje, sneg, veter, vse te spremembe lahko doživite v nekaj urah. • Cene prenočišč: Neverjetno a resnično. Soba v mladinskem hotelu (hostlu) vas bo stala okoli 100€. Hoteli so še dražji. • Prevoz: najem avtomobila (manjši avto cca 70€dan, 4x4 od 100€ dan, avtodom 300€ na dan – v sezoni lahko še dražje) • Bencin (cca. 2€ liter). Možno je plačilo s kreditno kartico, z gotovino je treba plačati pred točenjem. • Hrana in pijača: Dežela je čista in vsa voda je pitna, vendar ima topla voda lahko okus po žveplu. Cene hrane v trgovinah so sprejemljive, nekje za 10%  dražje (odvisno od artikla) kot pri nas. So pa zato obroki v restavracijah “ubijalsko” dragi. Za sendvič boste odšteli vsaj 15€, cene enostavnega toplega obroka se začne pri 20€. Alkohol se dobi samo v posebnih trgovinah z licenco. Pivo in vino je v teh trgovinah za cca. 50% dražje kot pri nas. V lokalih dobro poglejte v denarnico, če želite plačati rundo. Pivo je med 8 in 12€, tisti s 15% in več alkohola so nad 15€, kava med 3 do 6€. • Elektrika: Naša vtičnica

#vsi_članki_ISLANDIJA