top of page

Zanzibar FotoPOTEP – dežela toplih ljudi

Do sedaj sem že večkrat dobil pobudo za obisk otoka Zanzibar. Odlašal sem, vse skupaj se mi je zdelo tako turistično naravnano. Le kaj bi lahko dobil iz fotografskega pogleda od tega otoka. Sonca in neskončnih peščenih plaž s palmami, sem se že naužil na drugih destinacijah sveta..

Prebivalstvo Zanzibarja je pretežno muslimansko, tako da je vprašanje tudi glede fotografiranja ljudi. Obisk otoka sem tako odlašal, ter prestavljal. Urejal sem še zadnje podrobnosti za novembrski FotoPOTEP Islandija, ko se je ponovno ponudila odlična priložnost za obisk Zanzibarja. Kaj ko bi šel najprej na vroči Zanzibar in potem na mrzlo Islandijo? OK, naj bo, grem pogledat. Bo obisk Zanzibarja turizem ali FotoPOTEP?


Zanzibar - zgodovina

Otok ob kontinentu Afrika, leži zelo blizu ekvatorja. V novejši zgodovini so ga najprej izkoriščali arabci, predvsem Sultanat Oman. Evropski vpliv na otoku se je začel, ko ga je leta 1498 odkril portugalski raziskovalec Vasca da Gama. Leta 1503 ali 1504 je Zanzibar postal del portugalskega cesarstva. Oman je ponovno uveljavil svoj vpliv leta 1698 in celotno vlado prestavil na otok. Začelo se je obdobje prodaje sužnjev in graditi mesto Stone town. Zanzibar je postal središče zahodnoafriške trgovine s sužnji. V 19. stoletju ob začetku vzpodbud za odpravo suženjstva, je otok prešel pod nadzor Britanskega imperija. Leta 1822 je britanski konzul v Muškatu, pritisnil na sultana Saida, naj konča trgovino s sužnji s podpisom Moresbyjske pogodbe. Zanzibar je sedaj v bistvu država v državi in spada pod Tanzanijo, ki je dobila ime iz Tanganyika, Zanzibar in Azanija (grška beseda za vzhodno Afriko).


Zanzibar – uvod

Ime Zanzibar, ki ga mi poznamo za ta otok ni edino pravilno, saj se otok po domače imenuje tudi Unguja. Arabci so bili tisti, ki so dali ime Zanjībār, kar v prevodu iz arabščine pomeni, dežela črnih ljudi. Domače ime Unguja pomeni “poln koš”, saj so vsi govorili, kako je otok odličen za ribolov in da imajo vedno poln koš morskih dobrot. Sploh napačno pa je poimenovanje otok začimb, saj ne da jih ni, tudi turističnih parkov je kar nekaj, vendar se ne more primerjati z drugimi azijskimi deželami, kjer je široka ponudba začimb večja.


Foto in video oprema

Pred potovanjem sem si preko spleta ogledal fotografije. Povsod sem našel fotografije neskončno lepih peščeni plaže, ter polno sončnih vzhodov in zahodov. Da nisem imel preveč opreme, dve ohišji in močan teleobjektiv nisem vzel s seboj. Niti ni bilo potrebe saj nisem šel na safari. Torej potreboval sem nekaj manjšega in še vedno z dovolj razlike v goriščnicah. Tako sem se odločil za Fujifilm X-T4, ter objektiva 16-80mm in 70-300mm. Imata dovolj širokega kota in možnost uporabe polarizacijskega filtra, ter ekv. 35mm kar 450mm goriščnice, ko sem potreboval ožji kot zajema. Za fotografijo je bilo dovolj.

Peščene plaže sem poizkusil posneti tudi iz višine. Dron DJI Mini 3 Pro je novost. Majhen je, zmogljiv v vetru in kot nalašč za test. Veliko je bilo vode, vožnje v čolnu in celo možnosti zajema podvodnega sveta. Za ta del fotografije sem izbral fotografu manj znano opremo. To je 360 stopinjska kamera, Insta 360 X3.

Ker je Zanzibar znan po tem, da lahko občasno zmanjka elektrike, sem vzel za vse naprave dovolj rezervnih baterij. Za pregled in shranjevanje fotografij pa prenosni računalnik in zunanji disk, ob zadostni količini pomnilnih kartic. Sam ima rajše večkrat varovane podatke kot samo enkrat.

Pot na Zanzibar

Glede na majhnost našega domačega letališča, le to s pomočjo dodatnih letov niti nima tako slabe povezave za potovanja izven Evrope. Proti Zanzibarju sta dobra leta iz Ljubljane s Turkish Airlines ali Fly Dubai. Izbral sem Fly Dubai zaradi hitrih prestopov in ker na lokacijo prileti že zjutraj in nazaj odleti zvečer. Dvakrat po pet ur traja let do Zanzibarja, s prestopom v Dubaju.

Ker na Zanzibarju trenutno zahtevajo za vstop v državo, da si polno cepljen ali imaš PCR test, ti te papirje pogledajo že pri prijavi leta na Brniku. V Dubaju v transferju ni posebnih procedur. Za vstop na Zanzibar pa je potreben trenutno še dodaten pogoj. Do 24ur pred prihodom je treba preko spleta izpolniti zdravstveni obrazec, ki generira QR kodo in se jo pokaže ob prevzemu vize. Viza stane 50 USD (lahko se jo plača tudi na licu mesta s plačilno kartico), pri nekaterih letalskih družbah že na letalu dobite list za izpolnitev podatkov, v nasprotnem primeru pa list s podatki izpolnite ob pristanku na letališču. Vizo se lahko naredi že v naprej in plača preko spleta. Moraš pa ravno tako čez vso proceduro obpristanku. Letališče na Zanzibarju je podobno našemu, torej majno. Če je potrebno lahko že tu menjate denar v tanzanijske šilinge (1€ je trenutno cca. 2100 šilingov) ali vzamete kartico za telefon. Še en podatek glede denarja. Vse cene so povsod za turista v USD in v zadnjem času je tudi boljša menjava le teh. Z dolarji lahko kupujete povsod, le vračilo preostanka boste po navadi dobili v šilingih. Dobro je za te primere vzeti bolj drobne bankovce, za menjalnice je bolje imeti večje, ki se menjajo z boljšo menjavo.

Prevoz iz letališča boste dobili takoj, le vnaprej se je dobro zmeniti za ceno. Povprečna cena letališče - Stone town je med 10USD do 15USD, pot do Nungwi, Jambiani ali Paje med 40USD do 50USD. Lokalni avtobusi so cenejši, a tudi povezani z afriškim časom in natrpanostjo.

Nastanitve

Po vseh koncih otoka je nastanitev dovolj. Na znanih turističnih lokacijah (Stone town, Nungwi, Jambiani, Paje) za različne okuse in globino žepa. Kdor bo iskal nastanitev direktno na lokaciji, lahko da bo porabil več časa ali menjav. To je le v muslimanska dežela, kjer je merilo kakovosti drugačno. Na lokaciji kjer sem bil, je prišel nizozemski par, ki je pred tem zamenjal že dve nastanitvi s katerimi nista bila zadovoljna.

Booking ima veliko ponudbe in lahko samo raziskujemo kje bi se nastanili, ali pa se rezervira že v naprej. Preko slik lahko vidimo tudi lokacijo. Eni želijo biti takoj pri morju, drugim to ni pomembno. Če ste preveč oddaljeni od centra kraja, potrebujete za vsak izhod vzeti taksi.

Nasvet: Kdor želi slovensko oskrbo, navodila ter pomoč kaj početi na otoku in biti v čistih sobah ali apartmaju, si naj ogleda na spletu ponudbo Jambiani house in Tamaru house.

Nasvet II - ostani doma, če želiš, da je kot doma! Nastanitve se pač v afriškem svetu razlikujejo od naših, zjutraj vas bo lahko zbudilo dretje vran, s sosednjega minareta se bo oglasil klic k molitvi. Svet je drugačen in v vsemu temu je tudi čar potovanja, ter spoznavanje novih kultur in okolja.

Nasvet III. Na potovanje si vedno vzemite čepke za ušesa!

Najem avta

Lahko ga najamete že na letališču ali v mestu. Dobro je, da vzamete pogon na vsa štiri kolesa. Na voljo imajo stare, majhne Toyote RAW za cca. 40USD - 50USD na dan. Glavne ceste so asfaltne, s kar nekaj luknjami, zato pozorno na cesti. Druge ceste so bolj kot ne zemlja in nudijo dobro masažo, ko te premika levo in desno celo ob zelo počasni vožnji.

Vozijo po levi strani vozišča, dvopasovna cesta pa se lahko hitro spremeni v navidezno štiripasovno, ker lokalni prebivalci prehitevajo vse povprek in včasih grejo na tesno en mimo drugega. Ob cesti velikokrat sedijo ljudje, polno je tržnic, visokih ležečih policajev in vsake toliko časa tudi kontrol. Policaji znajo biti vsiljivi za kakšen dolar ali drugo darilo, še posebej do turistov.

Sporazumevanje

Lokalni prebivalci bodo zelo veseli, če boste znali kakšno besedo v njihovem jeziku - svahiliju. Drugače pa nimajo težav z angleškim jezikom, če ne drugače se boste sporazumeli z rokami. Ne malo jih obvlada tudi italijansko, saj imajo velik obisk italijanskih turistov že desetletja. So se pa predvsem fantje na plažah naučili tudi nekaj drugih besed. Zato se ne čudite, če vedo za Slovenijo in vam bodo rekli tudi kakšno po naše. Celo Masaji na plaži vam bodo znali povedati kakšno bolj sočno po slovensko, saj jih turisti naučijo vsako neumnost.

Hrana in pijača

V hotelih in kompleksih je večinoma prilagojena evropska ponudba. Drugje je veliko tropskega sadja in morskih dobrot. Riž in razne omake, mešanica afriške, indijske in azijske hrane. Hrana je izven turističnih kompleksov poceni.

Kljub temu, da je Zanzibar muslimanski, boste lahko dobili alkoholno pijačo v hotelih, lokalih, kot tudi manjših domačih restavracijah, oziroma posebnih trgovinah. Pivo v lokalih je cca. 2,5USD.

Drugače pa je vsepovsod veliko pijač iz svežega sadja, kokos, povsod lahko dobite tudi ustekleničeno vodo. V Jambianiju imajo vodovod in sem vodo pil iz pipe. Drugje sem vodo raje kupil, za umivanje pa ni nikakršnih težav z vodo iz pipe.

Domačini in varnost

Domačimi so izredno prijazni. Ko hodiš po ulici in če ravno ne gledaš v tla, boš dobil pozdrav “Jambo” in vprašanje kako si, oziroma kaj dogaja “Habari”, kako gre “Vipi Poa”. Vsak ti želi nekaj ponuditi, prodati, naj bo to izlet, kič, ali samo klepet. Če ne želite ničesar samo odgovorite hvala “Ashante”, če so pa že malo sitni s ponudbo in bi radi, da vas pustijo je dovolj reči ne “Hapana”. Skoraj vedno boste dobili odgovor ni problema “Hakuna Matata”. V bistvu beseda, ki se uporablja vedno in vam da vedeti, sprosti se, vse se bo uredilo, nič se ne mudi, uživaj. Ja prve dni se turist besed, ni problema, počasi “Pole Pole”, kar težko navadi.

Predvsem na plažah so domačini in Masaji, ki prihajajo iz celine vedno pripravljeni na pogovor. Začnejo ga povsem nevsiljivo z vprašanjem od kod prihajaš “Unatoka Wapi” in kako ti je ime “Jina Lako Mani”. Seveda se hitro preide na angleščino, italijanščino, marsikdo zna tudi francosko in kot že rečeno tudi kakšno slovensko so se že naučili. Jasno vsi nekaj prodajajo, oziroma ženskam znajo zelo dobro zlesti pod kožo. Sladke besede marsikateri mešajo glavo. Celo tako močno, da ostanejo kar na Zanzibarju, še več njih se nazaj redno vrača. Zato je dobro tudi poznati besede kot mirno noč “Lala Salama”, dobro jutro “Habari Za Asubuhi”, ljubim te “Nakupenda”, prijatelj “Rafiki”.

Turist lahko prehitro oceni, da so ljudje, ki ga pozdravljajo ali ogovarjajo za nakup vsiljivi in celo nevarni. S prijazno besedo, nasmehom se da vse rešiti. Tudi glede varnosti ni bojazni. Jasno izzivati ponoči in sam hoditi po temnih krajih nikjer ni ravno pametno. Puščati vsem na očeh stvari in odprte kovčke po sobah tudi ne. Ampak brez težav greste ven zvečer kjer so domačini. Sam sem se gibal kjerkoli po Jambiani, Nungwi in Stone town celo ponoči po tržnici, ki je odprta čez noč. Potovati po svetu je potrebno s pametjo.

Meni še najbolj moteč dogodek je bil na enem bolj turističnem kraju na vzhodu. Očitno so turisti že prinesli svojo kulturo in začeli dajati otrokom sladkarije. In ko otrok enkrat nekaj dobi, se hitro nauči po afriško stegniti roko in reči za denar. Do mene je prišla deklica in me vprašala, če želim, da hodi v šolo. Seveda, treba je, naučila se boš kaj. Nato je stegnila roko in skoraj odrezavo zaprosila za dolarje. Kasneje se je zgodilo še par podobnih dogodkov, ki pa niso bili naključni. Ljudje niso vsiljivi, so prijazni, ampak stegnjena roka v pričakovanju za denar mene odbije. Otroci tu niso nič krivi. Ko v njihove kraje pride turist, se mu zdi, da mora pri tej »revščini« nekaj pomagati in tako da povsem napačno sporočilo z denarjem otroku v roke. Kot pravijo »easy money«. Saj ne, da za naše razmere ne živijo v revščini, ampak so vsaj po nasmehih na obrazih v marsikateremu pogledu bogatejši. Ampak kot drugje po svetu živijo v svojih razmera. Odrasli imajo že vsak svoj telefon, kar je danes edino pomembno. Če že hočete kaj dati, je bolje kupiti nekaj hrane, moko, riž, ali dati uradni osebi kakšen prispevek za šolanje.

Morje in plaže

Veliko vprašanj sem dobil glede morja kakšno je, kako so urejene plaže, je čisto. Ja, lepo je zaplavati v topli turkizni vodi in ob pogledu na pokrajino s koralnim grebenom. Ampak, vedno pravim. Kdor gre na te ekvatorske otoke zaradi plavanja, bo hitro spoznal, da to ni to. Kjer so koralni grebeni te lahko preseneti oseka in voda se umakne kilometer od obale in je nizka daleč proti obzorju. Sonce krepko pripeka in ni da bi ležali na plaži in vsake toliko časa šli malo v vodo. Vmes te lahko zmotijo še razni prodajalci s pestro ponudbo. Ampak, če ste kje v kompleksu ob obali, ter bazenom in senčnikom, se da lepo uživati. Vmes še kak koktejl ali pivo in je lep dopust zagotovljen, če vam to seveda ustreza.

Prav zanimivo mi je, ko berem vprašanja, kako je s plimo in oseko, ker pol dneva lahko da vode ni ali je visoka in buta v skalnato obalo. Kot da je Zanzibar zgolj otok za kopanje.

Raje si vzemite kakšen izlet iz hotelskega kompleksa, če se boste tam nahajali. Ponudba je raznolika, od ogleda vasi, šol, začimb, opic in parkov, jahanja konjev v vodi, šol potapljanja in kajtanja, mini živalskega vrta, plavanja z želvami, delfini, do izletov na morju. In prav vsak jih ponuja. Deluje sistem provizije. Kdor pripelje, je deležen kakšnega dolarja. Pazite le, da ima vodič ki vas bo peljan na izlet licenco, saj lahko v nasprotnem primeru vi plačate kazen.

Zanzibar in fotografija

Če bi me dali v hotelski kompleks ob obali, z bazenom in barom, bi me hitro minilo. Turizem ni zame. In nekako tako sem si Zanzibar še pred odhodom na njega predstavljal. Povsem muslimanski otok ti že malo nakazuje, da ljudi ne boš kaj veliko fotografiral. Dolgih peščenih plaž in lepih sončnih zahodov se tudi lahko hitro naveličaš. Za živali in fotosafari bi moral na celino. Torej dolgčas!

Pa sem se tudi tu krepko zmotil. Ljudje so prijazni, nasmejani in brez težav dvigneš kamero. Le redko kdo te bo čudno pogledal. Ženske so večinoma pokrite čez lase, ampak so na ulici in ob obali. Sploh, če jih fotografiraš z otroci so hvaležne za prikaz fotografij. Pokrajina? Tu sem užival v krajinski fotografiji. Še enkrat več sem spoznal, da ne smem ničesar ocenjevati v naprej. Res pa je, da sem bil lociran na treh koncih in vsepovsod dobil nasvete za krasne izlete.

V Jambiani house sta mi Natalija in Matej s fotografijami predstavila izlete tako, da sem si ga že v nekaj minutah zaželel in rezerviral. Opic imam že čez glavo iz drugod, pa če so tu še tako posebne (rdeče opice so endemiti). Ne, na ta izlet v Jozani forest kjer so, ne grem, sem se odločil že doma. Ampak ob pogledu na slike od Natalije posnete s fotofonom sem si samo rekel, moram oditi posneti nekaj fotografij.

Matej razlaga, kako se da ob oseki peš vse do konca koralnega grebena. Da bi se sprehajal po nizki vodi, ob najhujši pripeki, polno mivke mi nikoli ni bilo. Ampak tu sem se sprehodil med koralami s polnim fotoruzakom, vmes so se skrivale majhne ribe, jegulje, hobotnice. Ženske nabirajo školjke in pripravljajo pred plimo nasad alg. V bistvu urejajo svoj vrt.

Fotografiral sem s fotokamero, nato s kamero za 360 stopinjsko fotografijo, ter z njo pod vodo in ob priliki sem spustil še dron. In enako na izletih z jadrnico, na sprehodu po obali v Nungwi, itd. Če klasičnemu turistu močna oseka in plima ne odgovarja, pa je bilo meni za zajem slike ravno to najbolj zanimivo. S čolnom smo se pripeljali do mini peščine, voda se je umikala in pred menoj se je odprla pot do otoka. Čez nekaj ur spet pride plima nazaj in voda je ponovno začenja prekrivati pesek.

Tanja iz Tamaru house mi je poleg krasnih plaž odkrila še druge možnosti izletov na celino. Za tri dni do jezera v visokih gorah ali na safari. Mislim, da bom nekaj od tega vključil kot dodatne dneve FotoPOTEPa. Ni kaj, sem se že odločil. Marca 2023 gremo na Zanzibar na FotoPOTEP.


Za konec

Če sem bil pred odhodom na Zanzibar skeptičen kaj mi lahko ponudi razen turizma, sem sedaj poln besed, kako zanimivo je bilo tudi iz smeri fotografije.

Po prvih nekaj 10km vožnje po otoku sem ga ocenil kot mešanico Šrilanke, Balija in na nekaterih koncih zaradi nizkega grmičevja, kot vožnjo po Istri.

Strniti moram vse zanimivost v celoto in izdelati pot naslednjega organiziranega FotoPOTEPa na Zanzibar. Datum sem že določil. Se mi pridružiš?



Recent Posts

See All

Comments


MI FotoPOTEPi  -  Kontaktirajte me  /  Oglejte si

  • mail-clipart-mail-logo-4
  • Facebook
  • YouTube FotoPOTEP