- Oct 9, 2020

Ljubljana Podgrad - Stari grad Osterberg izlet

Izlet v okolici Ljubljane

Stari grad - Osterberg (vzhodna Ljubljana)

Stari grad naj bi se začel graditi okoli leta 1015 kot ministerial deželnih glavarjev Kranjske, Spanheimov. Tem gospodarjem in kasnejšim je pripadala večina zemlje in podložnikov iz Kašlja, Podgrada in kasneje Zaloga. Tu so domovali opisno nam znani vitezi Ostrovrharji, iz ljudskih povesti in pesmi, tudi iz Prešernove romance Turjaška Rozamunda, (Ostrovrhar, ki so boji mu igrače, je vnel Rozamundino srce.) Obenem je tokrat opisana pot tudi en del Ostrovrharjeve poti, ki nas vodi po Kašeljskih hribih. Torej ta potep ni samo pešpot s še enim vrhom, ampak lahko spoznamo tudi nekaj poučnega, najbrž mnogim še neodkritega. Stari grad (prej znan kot Osterberg – Ostri vrh) je res obstajal. Še so vidne ruševine iz katerih se nam odpira pogled v ozko dolino Besnice in na drugo stran proti Dolu in Kamniškim Alpam. Tisti, ki imate malo bolj trden korak in vas nadaljnja ozka pešpot ne prestraši, boste spoznali še nekaj več, nekaj kar ko vidiš za današnje pojmovanje niti ne moreš razumeti. V strmem pobočju Kašeljskih hribov, kakšnih 100m pod gradom Osterberg najdemo še danes po toliko stoletjih lepo viden kamnolom za mlinske kamne. Krožne sledi sekanja in vrtanja v kamen so nepredstavljive, kot da gledamo delo človeških rok v kakšni znani zgodovinski jami. Ko stopimo v njo pa nas začara še popolna tišina, saj stojimo v luknji, kamor zunanji zvok ne pride. Kamnolom mlinskih kamnov je prvič omenjen leta 1567, kot zapuščina po graščaku Juriju Gallenbergu. Možno pa je, da je deloval že v rimskih časih, saj je bilo takrat v okolici veliko mlinov.

Zračni posnetek in rdeče označena pot na Stari grad - Osterberg. Bela pot nas pelje na lokacijo novega gradu Osterberg, ki pa je sedaj kot stavba. Tudi po tej daljši poti (pred hišo zavijemo levo po poti na Deben vrh) lahko pridemo po grebenu proti Staremu gradu.

Začetek peš poti na Stari grad - Osterberg. Vrh vidimo v ozadju.

Tu je tudi del Ostrovrharjeve poti, ki je razvejana in nas na Stari grad lahko pripelje tudi po drugi poti preko grebena (mimo lokacije novega gradu Osterberg), ki nato vodi na Deben vrh (lahko tudi Debni, Debn...) . Mi bomo na Stari grad šli po lepo urejeni gozdni cesti.

Takoj po vstopu na gozdno cesto prečkamo potok Besnica. Ta rokav potoka je umetno usmerjen k turbini pri nekdanji tovarni Arbo. Tudi manjše postrvi boste videli v njem.

Po prvih metrih pridemo do razcepa. Desno nas vodi tabla na Ostrovrharjevo pot, ki pelje v nadaljevanju po daljši peš poti, mimo lokacije novega gradu Osterberg in ki v nadaljevanju vodi na Deben vrh. Mi pa zavijemo levo.

Lastniki gozdov pot lepo vzdržujejo. Levo so manjše jase, katere pa zgodaj spomladi velikokrat prerirejo divje svinje. Vseskozi je pred nami Ostri vrh na katerem so ruševine. Kamnolom mlinskih kamnov je na drugi strani hriba.

Kar naenkrat dobimo občutek, da se pot konča. Samo vstopite v gozd in pot se nadaljuje. Tu je tudi tabla Ostrovrharjeve poti, ki vas pelje levo. Mi pa za Stari grad kar lepo po široki gozdni cesti v klanec.

Kar lepo naravnost v klanec. Tabla nas sicer pelje po Ostrovrharjevi poti, čez potok Besnica in preko ceste na sosednji hrib.

Gozdna cesta je široka, z nekaj serpentinami, predvsem pa dovolj svetla tudi za fotografiranje in odlična za hojo kot tudi za kolesarjenje.

Ko pridemo na prelomnico zavijete za Stari grad, levo. Če zavijete desno in se držite grebena lahko tudi pridete nazaj do parkirišča preko lokacije novega gradu Osterberg.

Takoj iza ovinka že vidimo tablo, ki opisuje zgodovino Starega gradu. Še nekaj minut in smo pri ruševinah gradu.

Turistično društvo lepo skrbi za izletnike. Ena izmed mnogih klopic je pri opisni tabli za Stari grad. Če greste ob klopci naravnost naprej po peš poti, pridete na Deben vrh. Mi gremo za grad na levo.

Mlinski kamen nas usmerja na pot k ruševinam gradu in naprej proti kamnolomu mlinskih kamnov.

Prve sledi ruševin. Kamnite stopnice.

Ruševine Starega gradu - Osterberg. Okolica je solidno urejena in zadovoljivo čista. Janez V. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1679) omenja, da naj bi ga leta 1015 pozidali gospodje Svibenški (Sharfenberg). Leta 1340 so Spanheimi opustili ta grad in se preselili na bolj pristopno lokacijo novega gradu, tik nad Podgradom.

Še zadnji ostanki sten Starega gradu - Osterberg. Grad je bil zelo utrjen. Poleg zelo nedostopne lokacije je imel obrambni jarek, stolp in verjetno tudi obzidje.

Spodnji del je v večjem delu zasut.

Pogled na Stari grad iz spodnjega dela. Do tu lahko pridete s kolesom ali terenskim avtom. Vendar avto raje pustite na parkirišču.

Od ruševin gremo lahko naprej. Tisti, ki vam ozka in malo bolj strma pot ne odgovarja lahko počakate, ali pa greste nazaj. Do kamnoloma mlinskih kamnom je okoli 15 minut. Priporočljiva je vsaj športna obutev.

Pot, ki jo poznajo predvsem bližnji nabiralci borovnic. V teh gozdovih jih je veliko. Že od parkirišča naprej nas spremljajo grmovnice borovnic in praproti.

Iz poti imamo lep razglad na Podgrad ter naprej proti Dolskemu.

Pred nami se prikaže prvi kamnolom, ki pa ni označen in, če ne vemo kaj naj gledamo najbrž niti opazili ne boste, da so krogi, že izklesani kamni. Spodnji označeni kamnolom je še nekaj metrov nižje po poti. Lahko pa že opazimo kako so v skali narejeni krogi. Iz teh skal so izluščili več 1000 mlinskih kamnov ter jih po res strmih drčah spustili v dolino Besnice, kjer so jih dokončno obdelali.

Še danes lepo vidno, kako so izsekavali skalo. Iz nje so izluščili okoli 90cm (premer) in 25cm visoki kamen. Kamnina je kremenov peščenjak. Prvi zapisi o kamnolomu segajo v daljnje leto 1567, kot zapuščina grofu Juriju Gallenbergu. Mlinske kamne so nehali izklesovati v začetku 20. stoletja. Ta, je najbrž iz zadnjih let delovanja kamnolama in je ostal neodluščen, kot bi nam kdo želel ohraniti in pokazati, kako so se izdelovali mlinski kamni.

Tudi s kolesom se da pripeljati na Stari grad. Preko te poti lahko greste naprej na Deben vrh in naprej proti Pečarju. Od tam se lahko spustite proti Sostru ali v dolino Besnice, lahko pa nadaljujete proti Javorju in naprej na kolesarsko znane Pance.

Nazaj grede je lažje. Pot gre vseskozi navzdol in lažje si ogledamo zanimivo okolico ter sam gozd. Sicer se od mlinskih kamnov lahko spustimo navzdol a je strmo. Ko pridemo do potoka Besnica, gremo ob potoku na začetno točko.

In smo že nazaj na vstopni točki, parkirišču. Od tu gremo lahko naprej po dolini Besnice na Janče, Trebeljevo...

Kako do lokacije

Do Podgrada se lahko pripeljemo iz treh smeri. Iz smeri Ljubljane po Zaloški cesti (glej zemljevid). Ko prečkamo most čez Ljubljanico v Zalogu, pridemo (ob železnici na desni) po dobrem kilometru do gostilne Pecelj (na levi), kjer takoj za gostilno zavijemo desno (prednostna cesta) v manjši ozek podvoz pod železnico in čez slab kilometer se pripeljemo do zelo zožanega dela ceste pri nekdanji tovarni Arbo. Takoj na koncu zidu te tovarne je manjše parkirišče in že smo na vstopni točki (tabla). Drugi dve poti vodita iz Litijskega konca. Prva nas pripelje iz smeri Dolskega, kjer se vije cesta med železnico in Savo ter še pred gostilno Pecelj zavijemo levo. Druga cesta nas pripelje preko Trebeljevega do parkirišča in je primerna za vse tiste, ki bi šli na izlet iz smeri Ivančne gorice ali Višnje gore.

Kako po poti (Podgrad, Stari grad, kamnolom in nazaj)

Peš (2 uri zmerne hoje) Zmeren klanec po dobro utrjeni gozdni cesti lahko prehodite tudi v povsem normalni obutvi. Lahko celo rečem, prijetna pot. Klanec do Starega gradu je primeren tudi za tiste s kondicijo manj podprte, le zadihali se boste malo bolj in kakšna kaplja potu zna steči preko hrbta. Več kot 50 minut ne boste hodili do gradu. Seveda pa se lahko večkrat tudi ustavite in odpočijete. Iz vrha je navzdol do kamnoloma približno 15 minut. Pot je že bolj ozka in zahtevna. Zahteva vsaj športno obutev, katere pa kot že omenjeno do vrha hriba (kamnin obzidja) ne potrebujete. Celotna pot na vrh, kjer so ruševine gradu in do kamnoloma ter nazaj do Podgrada vam ne bi smela vzeti več kot dve uri.

S kolesom (45 minut) Gozdna cesta je dovolj dobro vzdrževana, da jo bolj trenirani rekreativec brez težav prevozi z gorskim kolesom. Če je nekateri del klanca prestrm, pa lepo peš ob kolesu. Le zadnji del klanca ni primeren za vožnjo, brez težav pa lahko daste kolo na rame, ali pa ga pustite ob vznožju zadnjih metrov klanca pod obzidjem. S kolesom tudi ni mogoče do kamnoloma. Pot je preozka in včasih močno zavita. Če ste že bolj vztrajni »down hill« kolesar pa vedite, da boste kolo od kamnoloma navzgor sigurno nosili!

Z avtom (20 minut) Gozdna cesta je primerna samo za traktor in prava terenska vozila, ki imajo reduktor. Ni nevarnosti za navadna vozila, da bi kje nasedli, ali da cesta ni dovolj široka. Z avtom tako kot s kolesom lahko pridete povsem pod obzidje. Toda pozabite, da bi svoj BMW X5 ali Audi Q7 zapeljali na to pot. Toyota in ostali z reduktorjem podprti terenci pa bi brez težav zmogli teren, seveda če ste ljubitelj »off road« vožnje in vas kakšna veja ali kamen, ki udari ob podvozje ne moti.

Za konec

Mislim, da je izlet na Stari grad, odlična rekreativna pot za vse ljubitelje kratkih izletov. S še tako počasno hojo boste naredili nekaj za vašo kondicijo, predvsem pa uživali v naravi, ohranili vaše gležnje in obutev ter spoznali nekaj, kar ni tako poznano. Stari grad ima svojo častitljivo starost, prepoznavnost, da o kamnolomu mlinskih kamnov ne govorim. Če malo karikiram. Egipčani imajo piramide, Slovenija (Ljubljana) steno mlinskih kamnov, ki je edinstven spomenik, spomeniško zaščiten in na seznamu evropske kulturne dediščine. Res vredno ogleda!