Popotništvo / Izleti / FotoPOTEP

Popotniška fotografija je ena najbolj razširjenih zvrsti – največ fotografij nastane prav takrat, ko stopimo iz vsakdana. Fotokamera, naj bo to fotofon, kompaktna, DSLR ali brezzrcalna kamera, postane spremljevalec vsake poti. Ne gre za tehnično popolnost, temveč za ujetje spomina, občutka in zgodbe.

Popotniška fotografija ni le lovljenje razglednic – je zapis doživetij, pogosto tihih in preprostih.

Ta zvrst je posebna – ni vezana na žanr, temveč na celoto vtisov. Vključuje pokrajino, arhitekturo, ljudi in detajle, a vedno kot del večje pripovedi. Ni treba, da je vsak posnetek samostojen – skupaj ustvarjajo vizualni dnevnik potovanja.

Oprema je stvar izbire. Fotofon je danes pogosto prva izbira, a mnogi raje sežejo po DSLR ali brezzrcalni fotokameri z večjim razponom goriščnic. Ključno pa je: Videti, Fotografirati, Uživati. Kompozicija, svetloba in tehnične nastavitve pridejo z izkušnjami.

Popotništvo / Izleti / FotoPOTEP – pot v svet, pa tudi v spomin.

KDOR FOTOGRAFIRA, VEČ VIDI. IN S POMOČJO ZAJETEGA SI VEČ TUDI ZAPOMNI.

---

5. Portret – Vez – Tradicija – Himba – Namibija

Komentar

Ko sem sedel v prahu namibijske vasi in opazoval ta trenutek med mamo in otrokom, sem vedel, da fotografija ne bo zgolj dokument – bo poklon vezi. Himba, s tradicionalno pričesko premazano z zmesjo rdeče zemlje in maščobe, sedi z otrokom v naročju. Otrok zre v obraz mame – pogled, poln varnosti in pripadnosti. Svetloba poudari teksture: mehko otroško kožo, bogato strukturo pričeske in živalsko ogrinjalo na materinih ramenih.

V kompoziciji prevladuje občutek tišine, topline in spoštovanja – tako do oseb kot do njihove kulture. Drevesa v ozadju delujejo kot mehka, organska kulisa, ki ne moti, temveč dopolnjuje prizor.

FotoNAMIG

Ko fotografiram ljudi v njihovem naravnem okolju, pazim na:

• Spoštljivo razdaljo – posnetek od zadaj poudari intimo trenutka, ne da bi motil,

• Mehko svetlobo – tukaj je bila svetloba poznega popoldneva idealna za nežne prehode,

• Zgodbo – naj slika govori brez razlage; otrok, ki zre v svojo mamo, pove vse o vezi med njima,

• Kontraste tekstur – lasje, koža, blago, tla in svetloba skupaj ustvarijo vizualno globino.

Tehnika

Fujifilm X-H2S

XF 100–400mm f/4.5–5.6 R LM OIS WR

ISO: 6400

1/200 s

f/7.1

400 mm (ekv. 600 mm)

Etika v fotografiji

Pri takih motivih je ključno zavedanje: ne fotografiramo eksotike, temveč ljudi, ki imajo svoje dostojanstvo, zgodovino in pravico do zasebnosti. Vnaprejšnje dovoljenje, spoštljiv odnos in nenasilna prisotnost so nujni. Ko se enkrat v vasi predstaviš, pokažeš iskren interes in dobiš dovoljenje, so ti vrata odprta – ljudje postanejo sproščeni, radovedni in ponosni. Lahko fotografiraš, kolikor želiš, dokler ne motiš in se ne vsiljuješ. Pomembno pa je: pokaži fotografije, nasmehni se, vzemi si čas. Zaupanje se ne kupi – zgradi se.

O motivu

Himba ljudstvo iz severne Namibije ohranja močno kulturno identiteto. Ženske si vsakodnevno negujejo lase in kožo z zmesjo iz rdeče zemlje (okre), masla in aromatičnih rastlin. Ta tradicija presega estetiko – je zaščita pred soncem, simbol identitete in povezava s predniki. Otrok v njenem naročju ni le podoba materinstva – je prihodnost, ki raste ob maminem pogledu in dotiku.

Fotografirano na FotoPOTEP Namibija 2021 (Novi FotoPOTEPi – matjazintihar.com)

4. Skupina – Ogledalo – Igrivost – Spomin - Namibija

Komentar

Skupinska fotografija je pogosto formalna – pogled v kamero, nasmeh, klik. A tukaj je iz trenutka nastalo nekaj več. Med popoldanskim počitkom v senci kamnite terase v Namibiji smo ob starem ogledalu ustvarili drugačno skupinsko fotografijo. Vsak udeleženec prinaša nekaj svojega: izraz, držo, barvni poudarek.

Odsev v ogledalu ni le vizualni trik, temveč kompozicijska odločitev, ki doda dvojno raven – znotraj in zunaj slike. V ospredju je roka s fotofonom, v ozadju skupina – sproščena in prisotna. Ni le dokument, je ujeti občutek pripadnosti. Tako trenutek postane zapis razpoloženja, ne zgolj spomin.

FotoNAMIG

Za bolj osebno in hkrati vizualno zanimivo skupinsko fotografijo:

– uporabi ogledalo z značajem, naj bo stilsko ali starinsko,

– ne postavljaj se v sredino – postani del dogajanja, ne njegov center,

– pusti ljudem, da ostanejo to, kar so – vsak z drugačnim izrazom in držo.

Zrcalo vnese plast pripovedi: ne gledamo samo fotografije, temveč tudi sebe v njej – kot posameznike in kot skupino.

Tehnika

Fotofon: Samsung Galaxy S25 Ultra (test)

ISO: 400

čas zaklopa: 1/160

zaslonka: f/1.8

goriščnica: 26 mm (ekvivalent v 35 mm)

Etika v fotografiji

Skupinske fotografije z ogledalom so bolj osebne – pokažejo, kako se vidimo drug drugega. Pomembno je, da se vsi na fotografiji počutijo vključene in ne izpostavljene brez soglasja. Tudi kadar gre za spontan posnetek, ostaja osnovno pravilo: spoštovanje trenutka in osebnosti posameznika.

O motivu

Lokacija: notranji vrt lodga La Mirage blizu Sesriema.

Scena ni bila organizirana – bil je tisti iskren trenutek, ko se skupina naravno poveže. Brez režije, brez ponavljanja – le ujeti košček sproščenega popoldneva, ki v eni sliki združi prostor, svetlobo in ljudi.

Fotografirano na FotoPOTEP Namibija 2025 (Novi FotoPOTEPi – matjazintihar.com)

3. Dokument – Prevoz – Otroci – Konji – Namibija

Komentar

Nekatere fotografije s potovanj nosijo več kot le estetsko vrednost – postanejo pričevanje časa. Ta prizor iz notranjosti Namibije prikazuje “donkey car” – voz, ki ga vlečeta osla ali konja, poln otrok na poti v šolo. Ni turistična scena, ni uprizoritev – je del vsakdana, ki ga prihodnost utegne kmalu izbrisati.

Fotografija živi v podrobnostih: nasmehi otrok, kolo, ki se odlepi od tal, gibanje konj in prah pod njihovimi kopiti. Ozadje ostane nevpadljivo, a s svojo odprtostjo in svetlobo poudari glavni motiv – življenje v gibanju. In prav v tem trenutku je moč fotografije: tiho in spoštljivo dokumentira resničnost, ki izginja.

FotoNAMIG

V popotniški fotografiji ne iščem popolnega motiva – iščem življenje. Ko začutim, da je pred menoj prizor, ki bo morda kmalu le še spomin, fotokamera ni več orodje, temveč podaljšek občutka. Ključno je, da:

– ostaneš neopazen in ne zmotiš dogajanja,

– imaš nastavitve že pripravljene, če slutiš gibanje,

– uporabljaš teleobjektiv – tako ohraniš distanco in naravnost prizora.

To niso posnetki preteklosti. To je resničnost sedanjosti, ujeta z dostojanstvom. In kadar se zgodba zgodi sama od sebe, jo je treba le pustiti, da pride k tebi – in pritisniti sprožilec ob pravem trenutku.

Tehnika

Olympus OM-D E-M5 Mark II

ISO 200 – odlična vrednost za svetlo dnevno svetlobo brez šuma

1/1600 sekunde – dovolj hitro za zamrznitev galopa in obrazov otrok

f/5.6 – odprtost za ločitev motiva od ozadja, a še vedno z dovolj globine

150 mm – teleobjektiv (300mm ekv.35mm), za diskretno kompozicijo iz razdalje

Etika v fotografiji

Fotografiranje ljudi v njihovem okolju zahteva spoštljiv pristop. Pomembno je, da ohraniš distanco – tako fizično kot emocionalno. Ta fotografija ni poseg v trenutek, temveč pričevanje, posneto z dovoljenjem prostora, ne vsiljeno vanj. Spoštovanje do prizora se kaže tudi v tem, da ne zmotiš tistega, kar želiš ohraniti.

O motivu

Lokacija: notranjost države, daleč stran od glavnih cest in modernih poti. Tam “donkey car” še vedno služi kot osnovno prevozno sredstvo – v šolo, na trg, v cerkev. Otroci so oblečeni za posebne priložnosti, a ostajajo sproščeni in prisotni v trenutku. To ni posnetek za nostalgijo, temveč spomin na sedanjost, ki se tiho izmika.

Fotografirano na FotoPOTEP Namibija 2015 (Novi FotoPOTEPi – matjazintihar.com)

2. Taj Mahal – Refleksija – Jutro - Indija

Komentar

Taj Mahal je eden najbolj fotografiranih motivov na svetu – in ravno zato je toliko težje ustvariti fotografijo, ki ni le razglednica, temveč osebna pripoved. V tistem zgodnjem jutru sem bil sam – brez množice turistov, brez hrupa, le mehka svetloba, hladen kamen in prazna vrata templja.

Opazil sem vdolbino v tleh in jo napolnil z vodo. Fotofon sem obrnil z objektivi navzdol – tik nad gladino. Nastal je popoln odboj, zrcalna simetrija, v središču pa silhueta popotnika. Arhitektura, svetloba in figura se povežejo v zgodbo. To ni zgolj dokument lokacije – to je občutek trenutka.

FotoNAMIG

Fotografirati znano lokacijo pomeni najti nov način gledanja. Trudim se, da:

– pridem zelo zgodaj, ko je prizor še nepopisan,

– iščem nenavadne kote in vključim odboj ali senco,

– dodam človeški element, ki ne prevladuje, a doda merilo in življenje.

Trik z vodo je star, a učinkovit – ključ je, da je objektiv čim bližje gladini. Z ultra širokim kotom in pravilnim kotom svetlobe dobiš iluzijo neskončne simetrije, brez robov ali motenj. Oseba v središču pa poskrbi, da motiv ne postane sterilen – fotografija ostane živa.

Tehnika

Fotofon Vivo X90 Pro (test)

ISO 50 – najnižja občutljivost za najbolj čiste tonske prehode

1/131 sekunde – dovolj za zamrznjen posnetek iz roke

f/2.0 – odprta zaslonka, ki omogoča dovolj svetlobe in naraven videz

2.28 mm – ultra široki kot (16mm ekv.35mm)

Uporaba – fotofon tik nad lužo za maksimalni odboj

Etika v fotografiji

Tudi pri arhitekturnih ikonah, kot je Taj Mahal, je spoštovanje prostora pomembno. Ne le do ljudi, temveč do zgodovine. V tem prizoru nisem želel biti v ospredju – hotel sem biti del tišine, ki vlada pred vrati templja. In prav ta občutek tišine je postal bistvo fotografije.

O motivu

Lokacija: Agra, mošeja ob Taj Mahalu, ob sončnem vzhodu. To ni bil vnaprej pripravljen prizor – temveč odziv na svetlobo in mir, ko so vrata še zaprta, kamen še hladen in voda še nepremaknjena. V tem trenutku sem začutil spoštovanje – in ujel ga v posnetek, ki ostane tudi dolgo potem, ko svet okoli spet oživi.

Fotografirano na FotoPOTEP Indija 2023 (Novi FotoPOTEPi – matjazintihar.com)

1. Na pašo - Himbe – Koze – Gibanje – Namibija

Komentar

Popotniška fotografija ni le lovljenje razglednic – je zapis doživetij, pogosto tihih in preprostih. V tej fotografiji sem želel ujeti prav to: jutranji prizor, ko otroci v himba vasi ženejo koze na pašo.

Na prvi pogled morda nič posebnega – nekaj živali in prah – a prav v teh trenutkih se skriva resnična podoba sveta. Koze se v ritmu vsakdana oddaljujejo iz vasi, prah mehko plava nad tlemi, v ozadju se rišejo sence blatnih kolib in značilna rdeča zemlja severne Namibije.

S prizoriščem nisem želel manipulirati. Umaknil sem se rahlo ob stran in pustil, da gibanje steče samo. Deček, figure živali, svetloba in prostor so sestavili prizor, ki ga ne moreš režirati – le ujeti, če si pripravljen.

FotoNAMIG

Pri fotografiranju vsakdanjih trenutkov velja zlato pravilo: ne posegaj, le opazuj. V tej fotografiji sem uporabil:

– široki kot, da sem zajel koze v ospredju in diagonalo gibanja,

– nasprotno svetlobo, ki poudari prah in gibanje,

– figure in linije, ki vodijo pogled v globino.

Deček je ključni poudarek – po drži in okolju takoj razumemo, da to ni prizor iz Evrope. Mehka jutranja svetloba in naravna razporeditev elementov pa ohranita občutek tišine in vsakdanjosti.

Tehnika

Nikon D7100, Nikkor 16-35mm f/4, RAW, ura 7.30h

1/400sek - fotografirano iz roke, za nestresen posnetek

f/6.3 - pri 16mm dovolj za globinsko ostrino po celotnem polju

ISO 100 - glede na čas in zaslonko, iz roke

16mm - najširši možen kot zajema - (24 mm ekv. 35 mm)

EV 0 - posnetek nisem čakal, zato sem ga zajel z že nastavljenimi parametri

Etika v fotografiji

V takih prizorih spoštujem prostor in ljudi. Ne približam se, ne govorim, ne usmerjam. Le opazujem in dokumentiram. Tega trenutka ni bilo mogoče ponoviti – zgodil se je enkrat. In tako naj ostane tudi njegova energija – pristna, neinscenirana.

O motivu

Lokacija: himba vas v severni Namibiji. Zgodnje jutro, ko se življenje začne počasi – s premikanjem senc, koz in otrok. Himbe s svojo toplino in naravno povezanostjo z okoljem ponujajo redke prizore resničnega vsakdana. Za turiste nevidno – za popotnika neprecenljivo. To ni spektakel. To je življenje.

Fotografirano na FotoPOTEP Namibija 2013 (Novi FotoPOTEPi – matjazintihar.com)

---

Več o fotografiji, tehniki, motivu, lahko vprašate na elektronski naslov (VSTOPI)

ali napišite komentar.