Pokrajina in ljudje

Glede same pokrajine dajem namige v drugi temi (pokrajina). Žanr "pokrajina in ljudje" je v bistvu še vedno pokrajina, le da človek v njej doda nek pomemben detajl. Tisto, nam poznano pravo tipičnost pokrajine vseeno doda človek, s svojo podobo, delom na polju, travniku, oziroma lastno povezljivosti s pokrajino. Lahko celo beremo da, ko človeka postaviš v pokrajino, je on tisti, ki nadvladuje. Toda v realnem življenju vemo. Človek je samo delček narave, le nam je najbolj viden, hitro prepoznaven člen v tej celoti.Kadar vključimo osebo ali njeno delo v pokrajino je treba biti zelo pazljiv. Če neka zgradba, stroj ali oseba sama prevladuje na sliki nad celoto (pokrajino), potem smo temo že zgrešili. Pokrajina je še vedno narava in kljub človeškim rokam, ali osebam v motivu, naj taka še vedno deluje.Vsekakor s človekom in njegovim delom, pojavo v pokrajini lahko povemo, pokažemo več. Le naj oseba, ali delo njenih rok ne bo preveč dominantno nad pokrajino samo. Takoj, ko se v fotografiji pokrajine vidi zelo razpoznavno obraz, lahko da je to že tema "potret v pokrajini". Za portrete pa imamo drugo temo.Vse druge nepisane zakonitosti pa veljajo podobno kot v krajinski fotografiji. Le, da si včasih lahko dovolimo bolj ožji kader, da je pristonost človeka, ali njegovoh rok bolj izrazita. Vseeno pa mora še vedno biti v pogledu na fotografijo videna pokrajina.

Kamera - osnovne nastavitve (sistem) "pokrajina in ljudje"

Iz tehničnega pogleda se pokrajino največkrat fotografira na sledeči način (sistem). Seveda, vedno se ga lahko tudi krši.V krajinski fotografiji lahko uporabimo fotofon, kompaktne kamere, CSC kot DSLR. Fotofoni in kompaktne kamere imajo celo to prednost, da manj izkušenemu fotografu ni potrebno razmišljati o zaslonki (globinski ostrini). Goriščnice so tako majhne, da je celoten motiv že v osnovi oster tudi po globini. (članek: Globinska ostrina v pokrajinski fotografiji)

Objektiv - od široke do ozkega kota, le da je pokrajina še vedno v celoti motiva (članek - Objektivi in njihove osnovne optične lastnosti)

Program - prioriteta zaslonke (A - Av), manj izkušeni uporabite slikovno avtomatiko "pokrajina"

Zaslonka f/8 do f/16 - zaradi večje ostrine po globini slike

Ostrenje na prvo tretjino motiva (članek - Globinska ostrina v krajinski fotografiji)

Merjenje svetlobe po celotni površini/Matrix

Korektura osvetlitve EV - odvisno od motiva, glede na močne kontraste, svetle/temne površine in barveObčutljivost ISO 100 ali 200

Čas osvetlitve iz roke 1/125sek., ali krajši (članek - Streseni posnetek / Bodite pozorni na čas osvetlitve)

Stojalo - zelo priporočljivo, za nestresenost in lažjega kadriranja. Obvezno pri daljših časih od 1/60sek.!

Filter - Polarizaciski (članek), sivi (ND) s prehodom (članek) 

Kompozicija in postavitev glavnih elementov

Kompozicija je v krajinski fotografiji zelo pomembna (Knjiga KOMPOZICIJA SLIKE). Vendar, če v fotografijo dodajamo še človeka moramo biti zelo pozorni, v kateri del slike ga bomo postavili. Ni merila kam. Še vedno pa nekako velja nepisano pravilo, da pomembne elemente dodajamo v tretjino slike. Tudi, če je oseba na drugi poziciji bodite pozorni predvsem na to, da človek ne prevzame glavno noto (prvi kontakt) na sliki. Glavno vodilo pogleda naj še vedno pripada pokrajini, saj vaša fotografija ne govori o portretu v pokrajini. Torej oseba, ali delo njegovih rok naj bo samo prikaz, da živimo ob prelepem pogledu na naravo in kakšen je poseg človeka v njo. Če v pokrajini želimo dodati pomembno noto z osebo je pomembno, da je postavljena na dobro vidnem mestu in, da je ostali del motiva namenjen naravi-pokrajini. Vseeno pa je pomembno, da se oseba ali objekt v celoti ne izgubi in ni opazna na fotografiji, ker potem smo že v temi "pokrajina".Nikakor pa naj v temi "pokrajina in ljudje" oseba ali človeško delo na fotografiji ne prevlada nad pokrajino.

---

5. Pokrajina – Človek – Obala – Sipine – Namibija

Komentar

Stati na vrhu peščene sipine in opazovati, kako se oranžni valovi peska srečajo z modrino oceana, je trenutek, ki presega zgolj estetsko. Na tej fotografiji sem želel združiti tišino prostora z občutkom odkrivanja – zato sem osebo postavil na točko, kjer rob sipine loči puščavo in morje.

Pogled se iz ospredja premakne po valovih peska proti osebi v rožnato-beli opravi, nato pa ob obalni liniji zdrsne v neskončnost modrine. Oblaki lebdijo nizko in dajejo nebu globino. Ključni del te fotografije je razmerje: človek je majhen, a izrazit zaradi kontrasta z oranžnim peskom in položaja na razgledni točki. Gib roke proti čelu kaže na opazovanje, morda celo iskanje, kar doda pripovedno vrednost.

Namig

Ko vključujem osebo v pokrajinski motiv, pazim, da:

• ima prostor “za dihati” – torej odprt del kadra pred sabo,

• je oblečena v barve, ki ne tekmujejo z okoljem, a vseeno izstopijo (tukaj je rožnata odlična izbira),

• ni preblizu roba fotografije, razen če to želim namenoma za dinamiko.

Najboljši rezultati pridejo, ko človek ni glavni motiv – ampak vodnik za oko, poudarek prostorskega razmerja in hkrati nekdo, s katerim se gledalec lahko poistoveti. Pomembno je tudi izkoristiti linije – tukaj sledi vozil vodijo pogled naravnost do osebe, nato pa ga usmerijo naprej ob obali.

Tehnika

Fujifilm X-S20

XF 18-55mm f/2.8-4 R LM OIS

RAW zapis – zaradi zahtevnih kontrastov med peskom, vodo in nebom

ISO 320

1/500 sekunde – dovolj hitro za roko in za jasno ločene obrise

f/8 – za večjo globinsko ostrino v celotnem kadru

goriščnica okoli 55 mm (ekv. 85 mm) – naravna perspektiva, brez stiskanja prostora

EV +1/3

Popravki? – Nasveti

Kompozicijsko sem zadovoljno ohranil diagonale, ki vodijo pogled: rob sipine, sled vozila in obala. Morda bi lahko čakal še nekaj minut, da se oblačna struktura razpre za več sonca, a s tem bi izgubili mehko svetlobo. Razmišljal sem tudi o bolj centralni postavitvi osebe, a bi to odvrnilo pozornost od razmerij v pokrajini.

Obdelava – Camera RAW / Photoshop

V Camera RAW sem prilagodil kontrast in nasičenost le lokalno – posebej v morju, kjer sem želel nekoliko umiriti modrino. V Photoshopu sem dodal lokalno osvetlitev osebi in rahlo popravilo barvnega ravnovesja med peskom in obalo. Zelo pomembno mi je bilo, da nebo ohrani naravno globino brez HDR-učinka. Ostrenje sem opravil v Lab načinu, kot običajno.

O motivu

Fotografirano na FotoPOTEP Namibija maj 2025 (Novi FotoPOTEPi – matjazintihar.com)

Fotografirano na območju v bližini Sandwich Harbourja. To je ena redkih točk na svetu, kjer se stikata dva ekstremna elementa – peščena puščava in ocean. Maj je idealen mesec za ta del: svetloba je čista, nebo razgibano, in ni pretirane megle. Človek tukaj ni v središču – je le začasni obiskovalec na robu večnosti. In to je čar take fotografije.

4. Obala – Pesek – Modrina – Namibija

Komentar

Na prvi pogled se zdi motiv skoraj neresničen – preprost, a zaradi kompozicijskih odločitev izredno učinkovit. Fotografija prikazuje žensko, ki v modri obleki hodi bosa po vrhu peščene sipine, ki se spušča proti Atlantskemu oceanu. Sipine se v daljavi stapljajo v valovito krajino, voda pa v spodnjem desnem robu vnaša svež kontrast. Glavni motiv (oseba) je postavljen po pravilu tretjin, hrbet je obrnjen proti gledalcu, kar vzpostavi povezanost s prostorom, kot da bi gledalec stopil za njo.

Modra barva obleke je ključni barvni poudarek – edini hladni ton na sicer toplih odtenkih zlatega peska in belega valovanja. Zračna perspektiva zaradi razdalje in nežne svetlobe pomaga ustvariti občutek globine in lahkotnosti, kljub vročini, ki jo lahko slutimo. Sledi vozil na obali nehote dodajo dinamiko in človeško prisotnost v sicer povsem naravnem okolju.

Namig

Barvni kontrasti delujejo najmočneje, kadar jih uporabljamo zmerno in premišljeno. Tukaj ima modra barva prav poseben učinek – ne le zaradi kontrasta z rumeno, temveč tudi zaradi povezave z morjem in hladom. Motiv je izbran tako, da ima figura svoj prostor za gibanje v kadru, kar mu daje občutek svobode. Če bi osebo postavil preveč na sredino, bi to izgubili.

Svetloba je že popoldanska (14h), a še vedno močna, kar je običajno na obalnem delu Namibije tudi pozno v dnevu. Površina sipin je še vedno svetla, brez dolgih senc, kar kaže na čas pred pozno popoldansko svetlobo. Članek: Sončni zahod / Svetloba za bogove

Tehnika

FUJIFILM X-H2

XF 150-600mm F5.6-8 R LM OIS WR

1/1500sek - fotografirano iz roke, za nestresen posnetek

f/5.6 - pri 150 mm (225 mm ekv. 35 mm) za čim manj globinske ostrine

ISO 320 – pri teleobjektivih vedno raje dvignem ISO za fotografiranje iz roke

AWB - fotografirano v RAW formatu, zato je možen kasnejši popravek temperature beline

Matrix - merjenje svetlobe po celotni površini v segmentih

EV 0 - fotografirano v RAW formatu, zato pri tem motivu ni bilo potrebe po korekturi

RAW zapis - omogoča natančne tonske popravke

Popravki? – Nasveti

Oseba je v odličnem položaju, vendar bi lahko fotograf dodatno poudaril dinamiko stopinj – z nižje točke ali z rahlim zasukom osi. Če bi želel več plastičnosti v sipinah, bi bilo smiselno počakati na nižjo svetlobo s sencami. Barvna nasičenost je dobra – modra ne prevlada, ampak vodi pogled.

Obdelava – Camera RAW / Photoshop

Barve so lepo zasičene, detajli v pesku pa ostajajo mehki – obdelano z rahlim dvigom kontrasta in saturacije. Ohranjen je naraven videz brez pretirane obdelave.

O motivu

Fotografirano na FotoPOTEP Namibija maj 2025 (Novi FotoPOTEPi – matjazintihar.com)

Lokacija: obalni del med Walvis Bay in Sandwich Harbour – eno redkih mest na svetu, kjer se puščava stika neposredno z morjem. Posebna svetloba, redki motivi in občutek izoliranosti ustvarijo kraj, ki kliče po fotografiji. Vzpon na sipine je fizično naporen, a fotografsko poplačan.

3. Poletje – Prostor – Barve – Namibija

Komentar

Fotografija v celoti zajame odprtost in prostranost pokrajine, hkrati pa v ospredje postavi človeka kot opazovalca in ustvarjalca spomina. Linije pokrajine so mehke, a izrazite: horizont razmejuje tople barve suhe trave od razgibanih in toniranih skalnatih gorskih masivov v ozadju. Osrednja figura – ženska v rožnati obleki – stoji v spodnji tretjini fotografije, blago levo od sredine, kar ustvarja uravnoteženo kompozicijo. Njena barva obleke se presenetljivo lepo poveže z barvo skalovja, kar fotografiji doda barvno harmonijo in občutek premišljenosti, četudi je trenutek spontano ujet.

Namig

Fotografiranje z osebo v kadru, ki je obrnjena stran od objektiva, pogosto doda občutek “potopljenosti” v motiv. S tem ustvarimo identifikacijsko točko za gledalca – kot bi bil sam tam. Pri pokrajinskih motivih z zelo odprto kompozicijo priporočam vključitev človeka, da razbije monotonost in poda občutek dimenzije. Pozno dopoldansko sonce v Namibiji ustvari čiste sence in poudari barvne prelive v pokrajini – kot vidimo tukaj.

Tehnika

Fotofon Samsung Galaxy S25 Ultra (test)

ISO 32 – izredno nizka občutljivost, značilna za fotofone ob močni svetlobi

1/150 sekunde – dovolj kratek čas za ročno stabilen posnetek brez tresenja

18.6 mm (ekv. 35mm) široki kot, kar poudari prostor in razdalje

Popravki? – Nasveti

Morda bi lahko osebo postavil rahlo bolj v desno (pravilo tretjin), ali pa počepnil, da bi travnata površina še bolj zavzela ospredje in pomagala pri vodoravnem plastenju motivov. Alternativno: z rahlim zasukom osi bi lahko vključil še več zanimivega skalovja z leve strani.

Obdelava – fotofon/avtomatska

Brez dodatne obdelave – toda rezultat je zelo čist. (Datoteko iz fotofona lahko le minimalno obdelaš)

O motivu

Fotografirano na FotoPOTEP Namibija maj 2025 (Novi FotoPOTEPi – matjazintihar.com)

Lokacija: cesta D845 – odprta stepska pokrajina z razgibanim geološkim ozadjem. Mesec maj prinese že suho travo, ki pa ob močnem soncu vseeno ponudi presenetljivo živost. Barve rdeče zemlje in rumeno-bele trave so v neposrednem kontrastu z intenzivnim nebom. Tak motiv lepo pokaže značaj dežele – prostranost, tišino in hkrati subtilno dinamiko svetlobe in teksture.

2. Zahod - Barve - Diagonala - Namibija

Komentar

Vse kar opisujem v uvodu teme "pokrajina in ljudje" je prikazano na tej fotografiji. Predvsem je na nek način drugačna, zanimiva in z več želenimi nepisanimi pravili. Pokrajina je prikazana v njeno globino. Vidne so oddaljene gore, kot na začetku slika široka cesta, ki je proti koncu vse ožja, ta pa nas popelje v globino. 2/3 slike sta namenjeni spodnjemu delu, saj nebo kljub lepi modri barvi ne daje večjega pomena fotografiji. Oseba na fotografiji, katera premika polarizacijski filter za učinek bolj zasičenih barv je v prednjem planu in obrnjena v smeri ceste. Ta teče diagonalno in tako podaja še večji občutek globine. Brez osebe bi bila fotografija prazna, predvsem bi bila teža glavnega dela motiva preveč na desni strani. Oseba tako fotografijo uravnoteži in pogled se najprej ustavi na njej. Ker ni fotografirana v obraz in ni prevelika pa oseba ni prevladujoča. Naše oko hitro začne iskati po motivu še v smeri diagonale. Barve so močno zasičene, kar nam pripravi predvsem pozna popoldanska svetloba (sonce je samo še malo nad obzorjem) in uporaba polarizacijskega filtra. Razmerje barv med rumeno travo, rdečo zemljo in intenzivno modrim nebom je skoraj “učbeniško” – barvni kontrasti so maksimalno izkoriščeni, a še vedno naravni, saj je svetloba izredno mehka in nizka.

Namig

Makadamske ceste v Namibiji nudijo izjemne priložnosti za perspektivne fotografije. Najmočnejši učinek dobimo, če združimo:- diagonalo (kot tukaj),- izrazito razliko v svetlobi med cesto in nebom,- človeka, ki doda dimenzijo in občutek prostora.

Pomembno je, da pri takem motivu izberemo pravi trenutek – nizka sončna svetloba ob zahodu omogoča dolge sence, boljše barve in tudi zanimivo teksturo površine.

Ostreno na prvi tretjini motiva (članek: Globinska ostrina v pokrajinski fotografiji). Meseca maja je v Namibiji pozna jesen. Že nekaj časa ni bilo padavin, zato je trava suha. Če bi motiv fotografiral opoldne, bi bila trava povsem normalne svetlo rjave barve. V nizki popoldanski svetlobi nam zlato-rumeno zažari. Cesta je v pokrajino vrezana z grederjem in suha zvožena plast afriške zemlje pri tej nizki svetlobi bolj pordeči. Ker je pokrajina sama po sebi preveč "kičasta" in tudi kompozicijsko je motiv zelo šolsko izbran, nam oseba na fotografiji prinese nekaj potrebne dinamike in predvsem glavni del tega motiva.

Tehnika

Nikon D3x, Nikkor 24-70mm f/2.8, NEF, ura 17h

1/250sek - fotografirano iz roke, za nestresen posnetekf/16 - pri 24mm dovolj za globinsko ostrino po celotnem polju

ISO 200 - glede na čas in zaslonko, iz roke

24mm - izbrana goriščnica, da se še ujame prednji plan

AWB - fotografirano v NEF formatu, zato je možen kasnejši popravek temperature beline

Matrix - merjenje svetlobe po celotni površini v segmentih (vedno uporabljam v krajinski fotografiji)

EV -1 - za bolj zasičene tonske vrednosti, katere lahko kasneje s programo lažje dodatno obdelam

Adobe RGB - ni pomembna nastavitev, fotografirano v NEF formatu

Polarizacijski filter - za dodatno zasičenost in čistost barv

Popravki? - Nasveti

Kadriranje je zelo dobro premišljeno – oseba ni centralna, a je v ključnem delu slike, tam kjer se pogled ustavi, preden nadaljuje v daljavo. Edino, kar bi lahko poskusil, je še nižji položaj fotokamere za večjo dramatičnost sence in bolj poudarjen rob ceste. Zelo dobro je uravnotežena svetloba, brez izgube v svetlih ali temnih delih. Mogoče bi lahko bila oseba malo bolj levo, ali pa bi fotografijo na levi še malo rezal. Celotna senca bi lahko bila dobrodošla v sliki, vendar je bila zaradi nizke svetlobe le predolga.Uporabljen je bil polarizacijski filter, saj je bilo sonce postavljeno v pravi smeri za močan izkoristek efekta. (Članek o polarizacijskih filtrih)

Obdelava - Camera RAW / Photoshop

Fotografijo nisem rezal, kadriranje je že narejeno pred posnetkom. Tonsko je vse odlično uravnoteženo – toplo svetlobo sončnega zahoda nisem dodatno saturiral. Dodano je malo kontrasta, ter zaradi PL filtra rahlo zmanjšanje modrine neba za večji realizem.

O motivu

Fotografirano na FotoPOTEP Namibija maj 2010 (Novi FotoPOTEPi – matjazintihar.com)

Fotografirano na legendarni cesti D707 v južni Namibiji (članek - Namibija - cesta D707), poznani po svoji odprtosti, geoloških formacijah in zlatih travnatih ravnicah. V maju, ob koncu poletne suše, svetloba hitro postane mehka, rdeča zemlja pa z vsakim kotom sonca spreminja ton. To je cesta, kjer fotografija ne nastane – ampak se zgodi. Ne čudi, da za Namibijo pravim, da je dežela najleših kulis! Pravi raj za fotografa.

1. Pokrajina - Človek - Zahod - Barve - Spitzkoppe - Namibija

Komentar

Ta motiv odlično združuje geometrijo, svetlobo in človeški element. Naravni kamniti lok v ospredju tvori močno vizualno zgornjo mejo, ki fotografijo razdeli in obenem usmerja pogled proti sredini, kjer opazimo silhueto osebe, sedeče na skalni polici. Njena poza je spokojna in zrela za kontemplacijo – pogled je usmerjen proti zahajajočemu soncu, kar dodatno poudari simboliko trenutka.

Sonce ustvarja izrazit zvezdasti sij, saj je deloma zakrito za robom skale – učinek dosežen z ustrezno zaslonko in natančnim kadriranjem. Barvna paleta je topla: oranžno-zlata svetloba večera obliva kamnine, nebo pa sledi z mehkim prelivom iz oranžne v modro. Oseba je temna silhueta brez detajlov, kar ji odvzame dominantnost in omogoči, da deluje kot del pokrajine.

Kadar je govora o pokrajini, mora le ta predstavljati glavno noto na fotografiji. Z umestitvijo osebe lahko dodamo dodatno vrednost k mrtvi naravi in lažji vpogled v velikost, globino, primerljivost tonov...Na tej fotografiji ni poudarek samo na pokrajini, ampak tudi na čudovitih tonih rdečaga granita, ki je barvo pridobil prav zaradi tople svetlobe ob sončnem zahodu. Dodatno težo k pokrajini doda še lok naravnega mostu in gora Spitzkoppe v ozadju. Le ta je zaradi širokega kota in oddaljenosti zelo majhna na sliki, ampak z obokom poznavalcu namibijske pokrajine ali fotografij iz nje hitro, da vedeti kje je bilo fotografirano. Zelo primerno tudi za za "spominsko" fotografiji, "kje smo bili".Postavitev osebe je izbrana glede na sončni zahod in pogled v njega, da se še vedno dobro opazi Spitzkoppe. Tak motiv je klasičen prikaz “človeka v pokrajini” – skromno, spoštljivo, s fokusom na naravi.

Namig

Pri močni svetlobi, kot jo imamo pri sončnem zahodu, je ključno nadzorovati kontrast med svetlimi in temnimi deli. V tem primeru je bila odlična izbira fotografirati proti soncu – za bolj dramatičen učinek in vključitev flare efekta, ki doda dinamiko. Obenem pa kompozicija z naravnim okvirjem (kamniti lok) omogoči dodatno plastenje motivov in bolj premišljeno usmerjanje pogleda.

Zanimivo. Prednji plan je na zgornjem delu fotografije. Tu se že zaključuje lok in zlezel sem povsem v njegov konec. Prednji del nakazuje linije, ki gredo v točko v sredinskem delu slike (linearna kompozicija). Sedeča oseba ni le dodatek – njen položaj poglobi sporočilo fotografije. Vedno razmisli, ali naj bo človek aktiven (hodi, opazuje) ali pasiven (sedi, počiva) – vsaka pozicija nosi drugačno pripovedno vrednost. Oseba je v srednjem planu in zaradi nevtralnih tonov ter zakritosti skal, ne izstopa. Obenem je ravno toliko levo, da tudi ne prevzema pogled na Spitzkoppe, daje pa noto dodatni vrednosti slike, to je sončni zahod in z njim povezano umirjenost.

Tehnika

Nikon D800e, Nikkor 16-35mm f/4, JPEG Fine, ura 17h

1/100sek - fotografirano iz roke, za nestresen posnetek

f/14 - pri 16mm dovolj za globinsko ostrino po celotnem polju

ISO 400 - glede na čas in zaslonko, iz roke

16mm - izbrana goriščnica, da se še ujame prednji plan

Shadow WB - WB senca doprinese bolj tople barvne vrednosti, sončnih zahodov ne fotografiramo na Auto WB

Matrix - merjenje svetlobe po celotni površini v segmentih (vedno uporabljam v krajinski fotografiji)

EV 0 - korektura osvetlitve ni uporabljena

Adobe RGB - da lahko tudi v JPEG bolje upravljam z barvami

Popravki? - Nasveti

Če bi uporabil stojalo bi izbral ISO 100 ob enaki zaslonki (1/25 sek). Kljub 16mm goriščnice sem izbral bolj zaprto zaslonko f/13, saj je prednji del oboka od objektiva umaknjen samo 30cm.Polarizacijskega filtra nisem uporabil, saj ta nima efekta v direktno proti svetlobo. (Članek o polarizacijskih filtrih)

Obdelava - Camera RAW / Photoshop

Topla tonizacija poudarja večerni značaj svetlobe. Flare ni odstranjen, kar kaže na fotografsko odločitev, da se poudari avtentičnost trenutka.Fotografijo nisem rezal, kadriranje je že narejeno pred posnetkom. Tudi tonskih vrednosti mi ni bilo treba popravljati, za to je že poskrbel WB "senca". Kamera je za svetli del neba pravilno izbrala osvetlitev, je pa zato lok bil pretemen. S funkcijo Shadow sem temne dele malo posvetlil. Pomanjšano na 750 pik širina, ostreno v Lab načinu, shranjeno v JPEG, kompresija 10.

O motivu

Fotografirano na FotoPOTEP Namibija maj 2013 (Novi FotoPOTEPi – matjazintihar.com)

Fotografirano v območju Spitzkoppe – eni najbolj ikoničnih granitnih formacij Namibije. 100km naokoli in več je sama ravnina. Kamnita pokrajina je skoraj brez trave in grmičevja. Kar naenkrat pa se v vseh tej ravnini pokaže sedem granitnih monolitov. Najvišji med njimi je Spitzkoppe (1784m). Gora je izrazito špičasta in njena stena je dolga kar 700m.Granit v jutranji in poznopopoldanski svetlobi žari v toplih barvah. Znamenitost je še naravni most v dolžini 30m, pod katerim je tudi nastala fotografija. Zelu blizu je v tej skoraj puščavski pokrajini tudi manjše jezerce, ki je dobesedno na granitni skali. Vseeno pa v njega stalno doteka voda in je tudi življenje.Motiv ne samo da je odličen za fotografsko izražanje, ampak te dobesedno začara in ob sončnem zahodu še tako navdušen fotograf da kamero na stran in uživa v pogledu na sončni zahod ter tišini.

Lokacija je priljubljena prav zaradi teh naravnih lokov, ki ob zahodnem soncu ustvarijo gledališče svetlobe.

Več o fotografiji, tehniki, motivu, lahko vprašate na elektronski naslov (VSTOPI) ali napišite komentar.