Aljaska mi nudi obilo zgodb iz naših FotoPOTEPov. Šestkrat sem že obiskal to prostrano in divjo deželo, pa so mi mnoge možnosti za videti in fotografirati še neodkrite. Vsako leto v FotoPOTEP dodam kaj novega, drugačnega. Na Aljaski izkušnje štejejo, to le ni klasično počitniško potovanje. Predvsem pa, Aljaska je od sredine maja, preko junija in julija, pa nekje sredine avgusta kar prijazna za potovanje, a kaj hitro lahko tudi spremeni svoj obraz.
Opisal sem že kako gremo na fotolov na kite, orke... (Aljaska - s fotokamero na iskanju kitov). Tokrat pa članek o fotolovu na medvede.
Vse skupaj je precej drugače kot pri nas. Sožitje med divjimi živalmi in človekom, na Aljaski deluje v pravem pomenu besede. Medvedom se lahko v povsem naravnem okolju približamo in jih fotografiramo na nekaj metrov. V to se na FotoPOTEPih prepričamo tudi sami. Izredno veliko je pohodništva. Nekateri se odpravijo v divjino za mesec dni, z nahrbnikom, spijo v šotorih, srečajo se z medvedi in ni kakšnih težav. Res pa je, da nihče nima, niti ne dobi nobene garancije, da ni možno, da se zgodi tisto najhujše. Vsi imajo s seboj sprej proti medvedom ter zvončke obešene na nahrbtniku ali nogi, da že v naprej opozorijo nase.
Vodič, ki me je leta 2012 peljal z monstertruck izven poti po Denali parku v iskanje medvedov, je imel s seboj puško in magnum revolver. Pravi, vsako izzivanje medveda se bo končalo slabo in pove zgodbo izpred par dni. Medved je fotografu trikrat dal jasno vedeti naj gre stran. Fotograf ga je slikal 16 minut iz bližine, ko ga je medved le imel dovolj ter si ga privoščil za malico. Fotografije so ostale in lahko so naredili rekonstrukcijo dogodka. Torej pametno in brez neumnosti v ta poseben fotolov! Pridem domov iz Aljaske in je pri nas objavljen članek iz tega dogodka. Sem dobil kar nekaj klicev ali sem doma, ker so vedeli, da sem šel na Aljasko.
Gremo!
Pripnem si varnostni pas in še enkrat pogledam ali so naložili tudi moj fotonahrbtnih za sedeže. V rokah držim fotokamero, rad bi kaj posnel med vožnjo. Pred menoj je krmilo in zaradi majhnih stekel omejen pogled. Še enkrat se obrnem nazaj. Vidim same resne obraze sopotnikov. Smo na FotoPOTEP Aljaska, namenjeni na prav poseben fotografski dan.
Bob mi je dal možnost, da sedim spredaj ob njem. Trikrat me je že peljal v divjino. Imam pogled naprej in stran sem od krila, ki bi motil fotografiranje. Obrača nekaj gumbov in prestavlja krmilo. Popravi si mikrofon povsem k ustanicam, se rahlo nasmehne in vpraša, ste pripravljeni? Ve, da odgovor ne bo pri vseh prepričljiv. Bolj potiho tisti resnih obrazov rečejo, smo. Torej GREMO! Štart motorja, najprej malo pokašljuje a že v naslednjem momentu se elise zavrtijo v polno. Ja na avionu smo, še bolj prav povedano, na hidroplanu. Prav zaradi novih izkušenj, ker bomo poleteli iz jezera je tišina v kabini. Sicer pa zdaj, zaradi glasniega motorja niti krikov ne bi več slišal.
Včasih slišim doma, a na Aljasko ste šli gledat medvede, kaj jih ni v naših gozdovih dovolj? Če bi šel na Alajsko samo zaradi fotolova na medvede, bi bil to res malo potraten špas, pa vseeno vreden. Ker greš le na enodnevni izlet na medvede, pa vse to izgleda drugače. Predvsem zaradi tega, ker si kljub divjini lahko skoraj prepričan, da jih boš tisti dan s fotokamero ujel na kar nekaj posnetkih.
Naj bo pri nas doma ali na Aljaski, skoraj v obeh primerih imamo vsi podobno možnost srečanja z medvedom. Velja tudi za fotografiranje. Voziš se ali hodiš po njihovem območju, a težko res težko ga dobiš tako, da ti bo za fotografijo zadovoljivo. Kdor ga pri nas tako dobi dobro ve, kje naj ga išče in predvsem mora biti zelo potrpežljiv in večkrat iskati na lokacijah, da se fotolov posreči.
Na Aljaski medvede srečaš, ko ob cesti brskajo za hrano. A v teh primerih mi še ni uspela zanimiva fotografija. Enostavno se menijo zase in stalno so nekje za vejami. Torej vidiš jih, kar je za popotnika željnih dogodivščin povsem dobro in odkljukana je želja. A za fotografa?
Poznam naše domače, kot evropske bolj enostavne možnosti fotografiranja medvedov. V bistvu jih čakaš izza line skoraj kot bunker urejenega prostora. Žal me kljub vabilu nekako ni mikalo iti na fotografiranje v naše gozdove. Eni in isti medvedi so na vseh fotografijah, saj jih pred fotokamero vabijo s vsakodnevnim krmljenjem. Ker si na istem mestu kot mnogi pred tabo in tisti nato za tabo, imamo vse slike z motivom enaka drevesa, istimi skalami, itd. Mnogi niti ne poskrbijo, da bi na fotografijah v programu iz tal izbrisali nastavljena koruzna zrna, ki vabijo medvede na priboljšek. Želja, da sam fotografiraš medvede je sicer tako izpolnjena, večini kaj drugega niti ni pomembno. A se tak nastavljen fotolov opazi kasneje, ob predstavitvah fotografij.
Ob omembi Aljaske takoj vemo, da gre za deželo medveda, strašnih filmskih grizlijih. Je res tako? Zanimivo je, da imamo mi več medvedov na majhnem območju, kot jih je na Aljaski v najbolj znanem parku Denali. Velik je za celo Slovenijo, pa niso povsem prepričani, ali bi jih našteli 500. Jih je pa tam lažje videti, saj je park eno samo veliko prostranstvo. Ker so medvedi prisotni v večjem delu dežele in je poleti vseskozi dan in obenem zelo malo prometa, jih je celo ob cesti lažje opaziti. Aljaska je ogromna, več kot 80 krat je večja od Slovenije. 90% dežele je dosegljive samo po zraku in manjši del po rekah. Predvideva se, da je na celotni Aljaski okoli 50.000 črnih in 35.000 rjavih medvedov. Ker je na Aljaski dlje časa hladno, so tudi medvedi več mesecev v hibernaciji. Zgoraj na severu lahko tudi do devet.
Že ob mojem prvem obisku Aljaske, ki je bilo bolj raziskovalno, sem jih ob cesti fotografiral sedem. Enkratno, super, zadovoljen sem bil. Ob fotografijah doma pa ja, spomini so bili odlični in lepo je tako ob cesti na nekaj metrov videti medvede. Vendar jaz sem na spletu gledal fotografije, ki so bile tudi za zahtevno fotografsko oko odlične. To si želim. Spraševal sem domačine glede lokacij in vsi so znali povedati kje se zadržujejo medvedi in jih skoraj sigurno vidiš vsak dan. Vendar bi za to rabil več dni. Kje točno so, kakšne so njihove navade in predvsem, bi mi lokacija ustrezala za fotografijo.
Tako sem na prvih dveh FotoPOTEPih prevozil nekaj 1000km, da bi dobil dobro fotografijo medveda. Ni šlo. Sicer sem jih videl in fotografiral vsaj 15, a kot rečeno, to ni to, kar sem si želel. Zato sem po spletu poiskal kakšne so možnosti za priti na prave lokacije in dobiti vodene izlete. Našel sem jih in nekatere možnosti sem že izkoristil. Obenem od vodičev in fotografov, ki so že večkrat bili na fotografiranju medveda zveš še veliko koristnega, tako v smislu fotografiranja in lokacij, kot samega obnašanja medvedov.
Potem pa dobiš kar naenkrat spet novo izkušnjo. Sediš ob obali, kramljaš z drugimi turisti in v daljavi slišiš, bodite mirni, medved je v bližini. Počasi prihlača ob obali, se napije vode, povoha za ribami in gre nazaj v gozd. E tu vam pa povem, srce dela v maksimum in še marsikaj drugega ti gre po glavi. Še najmanj fotografija, a se le spomniš, da vsaj fotofon spominska fotka bi prav prišla.
Medvedi v divjini
Zaradi kratkega poletja, so medvedi zelo aktivni samo od sredine junija do sredine avgusta. V času hibernacije so izgubili pol svoje teže. To morajo v teh dveh mesecih dobiti nazaj, da bodo preživeli. Vse do sredine julija jedo predvsem travo, jagodičje, mrhovino... Nato pa se začne iskanje dne, ko bodo lososi prišli po rekah. Kot bi se v trenutku miza bogato obložila in se pojedina ter pridobivanje teže lahko začne. Reke dobesedno oživijo. Lososi kot zmešani plavajo proti toku reke, preskakujejo ovire in se zaganjajo v visoke slapove. Do sedaj preživeli od neverjetnih naporov, se komaj še premikajo po plitvih potokih in drstijo se v najbolj plitkih vodah.
So lahek plen in zanimivo, medved poje samo toščo iza kože. Ostalo pusti in si poišče novo ribo, saj je tolšča najboljša za pridobivanje teže. V bistvu mu jih niti ni treba iskati, saj te same pridejo do njega.
In tako pridemo do odličnih možnosti za fotografiranje. Medved se niti ozre ne za fotografom ali ribičem. Zanimajo ga samo ribe. Ribiči v bistvu lovijo skupaj z medvedi, včasih jim ta ribo krade iz trnka, ali tiste že ulovljene iz borš. In marsikdaj pride medved povsem mimo fotografa, ki preko iskala gleda drugega medveda. Na tak način je fotolov povsem enostaven.
Kje so najboljše fotolokacije
Vse je odvisno kje na Aljaski ste in koliko časa ter denarja imate na voljo. Če vam je v interesu samo fotolov potem ste lahko na lokaciji teden dni. Če potujete po Aljaski pa seveda časa ni veliko. Na FotoPOTEPih imamo na razpolago tri dni. Še to zato, da si za polet do medvedov lahko izberemo z vremenom najbolj prijetnega, ostale dni izkoristimo za raziskovanje drugih lokacij.
Vsekakor si že doma preko spleta oglejte ponudbo. Rezervacije so priporočljive, niso pa nujne. Sam je ne vzamem v naprej. Na lokaciji sem tri dni in za polet izberem dan brez dežja. Lahko, da je kakšen dan že zaseden, vendar v krajih Soldotna in Homer je dovolj ponudnikov, da bo izlet na medvede možen. Obenem se na podlagi trenutne situacije odločiš ali bi na izlet sploh šel.
Polotok Kenai je raj za ribiče. Če je za ribiče, je tudi za medvede. Mi se lociramo v kraju Soldotna. Od tu je veliko možnosti za dnevne izlete z avioni ali helikopterji.
1. Z avionom ali helikopterjem na obalo. Tu medvedi predvsem junija iščejo mrhovino in obilo je trave ter borovničevja.
2. Nacionalni park Lake Clark. Tu je na voljo več dobrih lokacij in v agenciji vedo kje je trenutno najboljše za fotolov.
3. Nacionalni park Ketmai. Kdo ne pozna fotografij medvedov iz slapov Brooks. Medvedi na kaskadah stojijo in z odprtimi usti čakajo, da jim riba sama skoči med zobe. In ja, to se res dogaja.
4. Nikakor pa ne moremo mimo otoka Kodiak, kjer so znani največji primerki Kodiak rjavih medvedov.
Agencij, ki nudijo lete do dobrih lokacij je zelo veliko. Dobro pa je vedeti;
- pozanimajte se ali je že sezona lososov, če jih še ni je bolje da vzamete izlet na obalo
- takoj povejte, da je vaš cilj fotografiranje, vsi se znajo odlično prilagoditi
- ne vzemite klasičen izlet do medvedov, ker za fotografijo ne bo dovolj časa
- ne izberite izleta, ki je namenjen ribičem, ti bi radi predvsem ribarili skupaj z medvedi in ni časa za iskanje dobre pozicije za fotografa
- prepričajte se preko spleta in na podlagi fotografij ter komentarjev ocenite, ali je z izbrano agencijo velika verjetnost, da medvede dobite
- če traja let uro, morate imeti za fotolov vsaj tri ure časa
- vse agencije nudijo tudi več enodnevne ture
Kako fotografirati?
Pomembno! Vreme je na Aljaski tudi poleti spremenljivo. Lahko je 30 stopinj, ali samo pet. Toplo oblačilo mora z vami, enako palerina za eventuelni dež.
Od fotoopreme vzemite kar imate na voljo, oziroma vzamete na potovanje in včasih se je temu potrebno prilagoditi. Če imate samo fotofon, bo tudi šlo, saj ste večino časa od medvedov oddaljeni 5 do 10m. Na kopnem lahko 20m. Kompaktna megazum kamera bo še boljša izbira. Za vse, ki želite tisto najboljše pa DSLR ali CSC kamera, od objektiva pa meni pridejo najbolj prav goriščnice od 100-400mm. Ker gre za FotoPOTEP, sam največkrat uporabim zum objektiv. Fotografi, ki gredo na tedenski fotolov in sedijo ob obalah rek in fotografirajo medvede na drugem bregu, pa izberejo tudi fiksne 500 ali 600mm objektive. Meni lepo služijo goriščnice od cca. 100-400mm ob dveh kamerah. Ena polnega formata in druga APS-C. Tudi z objektivom 70-200mm se da, saj se do medvedov pride dovolj blizu. A pri tem objektivu bi imel s seboj raje APS-C kamero, za ožji kot zajema in ob potrebi še 1,4X-ni konverter.
Ob fotografijah v članku sem podal tudi tehnične podatke. Ker sam vzamem na FotoPOTEPe opremo za preizkus, imam na uporabo vedno drugo opremo. Zato naj ne čudi širok izbor moje opreme. Zaradi temnega ozadja, ki ga predstavlja gozd in temnega kožuha je malo odbite svetlobe. Ker je potreba po kratkem času osvetlitve vsaj 1/250 sekunde, je priporočljivo dvigniti ISO. Zaslonko imam vedno okoli f/6.3 do f/10, drugače je premalo globinske ostrine in lahko da je oster samo del glave medveda.
Osredotočite se na fotografiranje, za ostalo in predvsem varnost bo poskrbel izurjen vodič. Vsekakor pa ne hodite naokoli po svoje, verjemite je življensko nevarno.
Video - Medvedi v igri
Za konec
Fotografiranje medvedov v njihovem okolju je enkratno doživetje. Še toliko bolj ker si v pristnem kontaktu z njimi. Obenem vidiš, da se da z njimi prav lepo sobivati. Le potrebno jim je dati svoj prostor in vedeti morajo, da ste tam. Torej brez skrivanja, sploh pa ne kakšnega teka do oddaljenega fotoruzaka, ker bi radi hitro menjali objektiv.
Pomebno je, da ste pripravljeni na vse in da že v štartu veste, da v divjini ni pravila. Do sedaj smo še na vseh 6-tih FotoPOTEPih medvede fotografirali. Štirikrat smo že šli na vodene izlete in vedno smo imeli srečo. Se je že zgodilo, da smo mislil, da tokrat res nimamo sreče in jih ne bo. Malo slabši volji smo se poizkušali izogniti s šalami, a grenak priokus je prisoten. Vodič nas je popeljal naokoli in po uri smo bili nagrajeni za dobro voljo in vztrajnost. Za lososi je prišla pogledat medvedka s štirimi mladiči. Fotokamere so začele delovati še preden smo jih prijeli v roke. Moč misli! Je pa bilo to leto zelo toplo. Skoraj 14 dni smo imeli po 30 stopinj. Voda v jezeru ni bila dovolj hladna in lososi so se zadrževali še v slani vodi. Vendar medvedi jih vohajo na km daleč in jasno, pridejo pogledat ali se v vodi že kaj dogaja. Lakota ni hec, to ve vsak, ki hodi gledat v hladilnik ali je že kaj prišlo v njega.
Če imamo srečo se pojavi več medvedov. Včasih se igrajo med seboj ali stepejo. Še največkrat premikajo težke skale in iščejo ribe, skačejo v vodo in želijo ujeti ribo, se potopijo in gledajo pod vodo za ribami, ali se samo igrajo z vejami. Zabavno jih je gledati. K ribičem celo pridejo povsem k čolnu. Medeved bi jim rad vzel nalovljene ribe. Vodič nam je pravil štorijo, da je šel kolega pred dnevi na manjši otok očistit nalovljene ribe, da jih bo spekel. Na čolnu imajo manjši žar in sveže ribe so vedno za kosilo. Pa ga je presenetil medved in mu ni preostalo drugega, da je skočil na čoln, ribe pa pustil medvedu za malico.
Skratka! Če greste na Aljasko in želite fotografirati na dobrih lokacijah iz dobrih pozicij, si organizirajte vodeni izlet. Kot sem že opisal za kite in orke (Aljaska - s fotokamero na iskanju kitov), enako velja za medvede. Iz ceste ali obale boste težko ujeli za fotografijo kaj zadovoljivega. Za videti in doživeti bo šlo. Lahko boste rekli in pokazali, videli smo medvede. Uspešne fotografije pa žal ne bo.
Sam imam še željo poleteti na slapove Brooks, da ujamem medveda na vrhu slapa, ko v njegov gobec leti losos. No tudi kak selfi z medvedom v bližini mi je še zaželjen. Saj nekaj jih imam, ampak sem na čolnu, on v vodi. Zdaj bi lahko tako bolj fimsko, skupaj pojedla kak file svežega lososa. Že malo sanjam. Bolje, da zaključim ta članek o fotolovu na aljaške medvede. Vem pa, da bom še šel k njim na fotoobisk. Če bo možno, gremo že julija 2021. Lahko se pridružite.
(članek iz FotoPOTEPov Aljaska 2012 - 2019)
