Aljaska - s fotokamero na medvede

Aljaska mi nudi obilo zgodb iz naših FotoPOTEPov. Že več kot 10X sem obiskal to prostrano in divjo deželo, pa mi še vedno mnoge možnosti za opazovanje in fotografiranje ostajajo neodkrite. Vsako leto v FotoPOTEP dodam kaj novega, drugačnega. Na Aljaski štejejo izkušnje – to ni destinacija za klasično počitniško potovanje. Če ne greš v divjino kjer ni poti, boš videl bolj malo prave Aljaske. Od sredine maja do sredine avgusta je potovanje po Aljaski še dokaj prijazno, a vseeno narava lahko hitro pokaže tudi svoj neizprosni obraz.

Opisal sem že kako gremo na fotolov na beloglave orle, kite, orke... (Aljaska - s fotokamero na iskanju kitov) (Aljaska - Beloglavi orel - mogočni gospodar neba). Tokrat pa članek o fotolovu na medvede.

Aljaska - sožitje z medvedi

Na Aljaski je sobivanje med ljudmi in medvedi drugačno kot pri nas – temelji na nepisanem, a jasnem pravilu spoštovanja prostora. Tam se človek zaveda, da je v svetu narave gost. Medvede je mogoče v povsem naravnem okolju opazovati in fotografirati tudi z nekaj metrov razdalje, a vedno z zavedanjem njihove moči in potreb. V to se na FotoPOTEPih prepričamo tudi sami.

Ena ključnih razlik v primerjavi z Evropo je neposeljenost in nedostopnost velikega dela Aljaske tern dejstvo, da se ljudje tja odpravljajo namensko – v območja, kjer so medvedi skoncentrirani zaradi obilja hrane. Če se držiš osnovnih pravil – predvsem varnostne razdalje, nimaš s seboj nobene hrane, mirnega vedenja in spoštovanja njihovega prostora – postaneš za medveda nemoteč element v okolju.

Poleti so medvedi izjemno osredotočeni na prehranjevanje ob rekah, polnih lososov, na obali z zelo visoko plimo in oseko je polno školk, ter na širokih travnikih, kjer raste s proteini zelo hranljiva trava in jagodičje. Zaradi obilice hrane človeka večinoma ignorirajo. Zato kljub fizični bližini redko prihaja do konfliktov – narava sama poskrbi za ravnovesje.

Na Aljaski je tudi zelo razširjeno pohodništvo. Mnogi se z nahrbtnikom in šotorom za več tednov podajo v divjino. Srečanja z medvedi so del teh poti, a ob upoštevanju pravil – uporabi zvončkov za opozarjanje nase, zaprta hrana v posebnih posodah, nošenju bear spreja – večinoma ne pride do nevarnih situacij. Orožje ima le redkokdo, saj so pištole ali revolverji za obrambo pred medvedom večinoma neučinkoviti. Medved je hiter, situacije so nepredvidljive, in bolj kot orožje šteje znanje – kje si, kako se vedeš in kdaj se umakneš.

Aljaška izkušnja neupoštevanja nevarnosti

Vodič, ki me je leta 2012 peljal z monstertruckom izven poti po Denali parku v iskanje medvedov, je imel s seboj puško in magnum revolver. Pravi, da se vsako izzivanje medveda konča slabo. Povedal je zgodbo izpred nekaj dni – medved je fotografu trikrat jasno pokazal, naj se umakne, a ta ga je kljub temu 16 minut fotografiral z bližine. Ko mu je prekipelo, si ga je "privoščil za malico". Fotografije so ostale in omogočile rekonstrukcijo dogodka. Zato – pametno in brez neumnosti v ta poseben fotolov! Ko sem se vrnil domov, so mediji poročali o tem dogodku in sem prejel nekaj klicev z vprašanjem, ali sem v redu – saj so vedeli, da sem bil prav takrat na Aljaski.

Fotografiranje medvedov - Gremo!

Pripnem si varnostni pas in še enkrat preverim, ali so za sedeži res naložili moj fotonahrbtnik. V rokah držim fotokamero – upam, da bom med vožnjo lahko že kaj posnel. Pred menoj je krmilo in zaradi majhnih stekel omejen pogled. Še enkrat se obrnem nazaj. Vidim resne obraze sopotnikov. Smo na FotoPOTEP Aljaska, namenjeni na prav poseben fotografski dan.

Bob mi je omogočil, da sedim spredaj ob njem. Že trikrat me je peljal v divjino. Imam pogled naprej in stran od krila, ki bi motilo fotografiranje. Obrača gumbe, prestavlja krmilo, popravi si mikrofon tik ob ustnicah, se rahlo nasmehne in vpraša: »Ste pripravljeni?« Ve, da odgovor ne bo pri vseh prepričljiv. Resni obrazi potiho zamrmrajo: »Smo.« Torej – gremo! Motor se zažene, najprej malo zakašlja, a nato se elise zavrtijo v polno. Ja, na avionu smo – pravzaprav na hidroplanu. Ker bomo poleteli z jezera, je v kabini tišina. Čeprav zaradi glasnega motorja kmalu itak nič več ne bi slišali.

Včasih doma slišim: »A na Aljasko ste šli gledat medvede? Saj jih je v naših gozdovih dovolj!« Če bi šel na Aljasko samo zaradi fotolova na medvede, bi bil to res potraten špas – a še vedno vreden! Čeprav greš »le« na enodnevni izlet, pa se hitro pokaže, da je kljub divjini skoraj zagotovljeno, da jih boš tisti dan s fotokamero ujel večkrat.

Naj bo doma ali na Aljaski – srečanje z medvedom je vedno dogodek. A fotografirati ga tako, da boš s posnetkom zadovoljen, je drugo vprašanje. Doma moraš vedeti, kje iskati in biti zelo potrpežljiv, saj je sreča redka in kratka. Na Aljaski pa medvede pogosto srečaš kar ob cesti. A kljub bližini še vedno ni preprosto narediti dobre fotografije – običajno brskajo po grmovju, za vejami, delujejo apatično. Za popotnika je to dovolj, želja je izpolnjena. A za fotografa?

Bavarski gozd, Nemčija. Medvedi so v velikih oborah in za prvo fotografsko srečanje z njimi je to odlična lokacija.

Naj bo doma ali na Aljaski – srečanje z medvedom je vedno dogodek. A fotografirati ga tako, da boš s posnetkom zadovoljen, je drugo vprašanje. Doma moraš vedeti, kje iskati in biti zelo potrpežljiv, saj je sreča redka in kratka. Na Aljaski pa medvede pogosto srečaš kar ob cesti. A kljub bližini še vedno ni preprosto narediti dobre fotografije – običajno brskajo po grmovju, za vejami, delujejo apatično. Za popotnika je to dovolj, želja je izpolnjena. A za fotografa?

Poznam domače in evropske načine fotografiranja medvedov – iz urejenih opazovalnic, z vabami, kjer vsi fotografirajo iste živali, iste skale, isto drevo. Mnogim to ustreza, a mene ni pritegnilo. Pogosto niti ne počistijo koruznih zrn, ki jih nastavijo za vabo – slike so si med seboj podobne in brez pravega izraza. Želja po lastni izkušnji in opazovanju naravnega vedenja živali je močnejša.

Če iščeš medveda ob cesti moraš biti zelo pozoren in voziti počasi. Verjamem da sem se peljal mimo mnogih, ker jih nisem opazil med vejami. Fotografirano nekje ob cesti, ki iz naselja Tok pelje proti Kanadi.

Ob omembi Aljaske se mnogi spomnijo na “deželo grizlijev”. Zanimivo pa je, da ima Slovenija več rjavih medvedov na manjšem območju kot jih najdemo v Denali parku – ki je po površini skoraj velik kot Slovenija. V parku jih je ocenjenih le okoli 500. Vendar je njihovo opazovanje lažje, saj so vidni na odprtem terenu. Poleti je svetloba ves dan, prometa pa zelo malo – zato jih je ob cestah lažje srečati.

Tudi ta črni medved je ujet iz ceste.

Že ob mojem prvem obisku Aljaske sem ob cesti fotografiral sedem medvedov. Čudovita izkušnja. A ko sem fotografije pogledal doma, sem vedel, da želim več – ne le dokumentarnih slik, ampak nekaj posebnega. Domačini vedo, kje se medvedi zadržujejo in svetujejo dobre lokacije. A za dobre fotografije potrebuješ čas, opazovanje, razumevanje njihovih navad – in pravo svetlobo.

Fotografiram jezero Chilkoot pri mestecu Heines. V bistvu stojim na robu parkirišča, ko se pred menoj znajde medved. Lepo se mi je postavil za portret. Se je pa on bolj vstrašil mene kot jaz njega. Jo je hitro odhlačal mimo avtov v gozd.

Na prvih dveh FotoPOTEPih sem prevozil več tisoč kilometrov, da bi dobil dobro fotografijo medveda. Fotografiral sem jih vsaj petnajst, a ni bilo tistega, kar sem si želel. Zato sem iskal vodene izlete in prave lokacije. Našel sem jih – in tudi izkoristil. Domačini in izkušeni fotografi mi vedno znova pomagajo z znanjem o vedenju živali in svetlobo krajev.

Ko sem bil prvič na Aljaski na izletu do ledenikov, govorim z družino in povem, da sem ob poti fotografiral medvede. O kul, mi smo bili včeraj z njimi. In mi pokaže fotografijo iz vodenega izleta. Sicer nisem vprašal, ampak sem se spomnil, daj bodo pri nas reklina enako kot na tiste zgodbe s tajskimi tigri. A so bili drogirani?

Potem pa pride nova izkušnja – sediš na obali, ob tebi turisti, nekdo zašepeta: »Bodite mirni. Medved prihaja.« In res – počasi pride iz gozda, se napije vode, povoha za ribami in izgine nazaj med drevesa. Srce ti razbija. Fotografija je v drugem planu – a le za trenutek. Fotofon zgrabiš instinktivno. Spomin bo ostal.

Medvedi v divjini

Zaradi kratkega poletja so medvedi aktivni predvsem od junija do septembra. Po hibernaciji izgubijo do polovico telesne teže – kar morajo v nekaj tednih nadomestiti. Sprva jedo travo, jagodičevje in mrhovino. Potem pa pridejo lososi. V trenutku se narava spremeni – reke oživijo, lososi skačejo čez brzice in se borijo proti toku. V plitvih potokih se drstijo – izčrpani, upočasnjeni, lahek plen.

Medved poje predvsem tolščo – ostalo pusti. Ribe prihajajo same, ni se jim treba truditi. Fotografiranje postane preprosto. Medvedi in ribiči si včasih delijo reke. Včasih ti medved iztrga ribo iz nahrbtnika ali s trnka. Fotografu pride mimo ramen, medtem ko ta skozi iskalo sledi drugemu.

Ribiško sožitje. Si predstavljate to pri nas. Še drugega ribiča nihče ne želi videti, kaj šele, da zraven lovi medved.

Medved lovi v reki. Hitre ribe se mu s skoki večkrat izmuznejo.

Aljaška posebnost. Medvedi in človek na skupnem lovljenju lososov.

To je Aljaska. In to je fotolov, ki ostane s teboj.

Kje so najboljše fotolokacije

Popotniki in ribiči se medvedov hitro naveličajo in jih kmalu niti ne zanimajo več. Ni vsak vodič pravi, da dobi fotografe, saj mora aktivno delati cel dan.

Vse je odvisno kje na Aljaski ste in koliko časa ter denarja imate na voljo. Če vam je v interesu samo fotolov potem ste lahko na lokaciji teden dni. Če potujete po Alja

ski pa seveda časa ni veliko. Na FotoPOTEPih imamo na razpolago tri dni. Še to zato, da si za polet do medvedov lahko izberemo z vremenom najbolj prijetnega, ostale dni izkoristimo za raziskovanje drugih lokacij.

Na spletu se najde kopica ponudb in možnosti za fotolov na medvede.

Vsekakor si že doma preko spleta oglejte ponudbo. Rezervacije so priporočljive, niso pa nujne. Sam je ne vzamem v naprej. Na lokaciji sem tri dni in za polet izberem dan brez dežja. Lahko, da je kakšen dan že zaseden, vendar v krajih Soldotna in Homer je dovolj ponudnikov, da bo izlet na medvede možen. Obenem se na podlagi trenutne situacije odločiš ali bi na izlet sploh šel.

Šov se začne, mama je pripeljala mladiče v šolo lovljenja lososov.

Canon EOS 5D Mark IV, Tamron 100-400mm F/4.5-6.3 Di VC USD, 1/800sek., f/8, ISO 800

Polotok Kenai je raj za ribiče. Če je za ribiče, je tudi za medvede. Mi se lociramo v kraju Soldotna. Od tu je veliko možnosti za dnevne izlete z avioni ali helikopterji.

1. Z avionom ali helikopterjem na obalo. Tu medvedi predvsem junija iščejo mrhovino in obilo je trave ter borovničevja.

2. Nacionalni park Lake Clark. Tu je na voljo več dobrih lokacij in v agenciji vedo kje je trenutno najboljše za fotolov.

3. Nacionalni park Ketmai. Kdo ne pozna fotografij medvedov iz slapov Brooks. Medvedi na kaskadah stojijo in z odprtimi usti čakajo, da jim riba sama skoči med zobe. In ja, to se res dogaja.

4. Nikakor pa ne moremo mimo otoka Kodiak, kjer so znani največji primerki Kodiak rjavih medvedov.

Agencij, ki nudijo lete do dobrih lokacij je zelo veliko. Dobro pa je vedeti;

- pozanimajte se ali je že sezona lososov, če jih še ni je bolje da vzamete izlet na obalo

- takoj povejte, da je vaš cilj fotografiranje, vsi se znajo odlično prilagoditi

- ne vzemite klasičen izlet do medvedov, ker za fotografijo ne bo dovolj časa

- ne izberite izleta, ki je namenjen ribičem, ti bi radi predvsem ribarili skupaj z medvedi in ni časa za iskanje dobre pozicije za fotografa

- prepričajte se preko spleta in na podlagi fotografij ter komentarjev ocenite, ali je z izbrano agencijo velika verjetnost, da medvede dobite

- če traja let uro, morate imeti za fotolov vsaj tri ure časa

- vse agencije nudijo tudi več enodnevne ture

Fujifilm X-T100, XF100-400mm f/4.5-5.6 R LM OIS WR, 1/1600sek., f/8, ISO 400, EV -2/3

Kako fotografirati?

Pomembno! Vreme je na Aljaski tudi poleti spremenljivo. Lahko je 30 stopinj, ali samo pet. Toplo oblačilo mora z vami, enako palerina za eventuelni dež.

Od fotoopreme vzemite kar imate na voljo, oziroma vzamete na potovanje in včasih se je temu potrebno prilagoditi. Če imate samo fotofon, bo tudi šlo, saj ste večino časa od medvedov oddaljeni 5 do 10m. Na kopnem lahko 20m. Kompaktna megazum kamera bo še boljša izbira. Za vse, ki želite tisto najboljše pa DSLR ali CSC kamera, od objektiva pa meni pridejo najbolj prav goriščnice od 100-400mm. Ker gre za FotoPOTEP, sam največkrat uporabim zum objektiv. Fotografi, ki gredo na tedenski fotolov in sedijo ob obalah rek in fotografirajo medvede na drugem bregu, pa izberejo tudi fiksne 500 ali 600mm objektive. Meni lepo služijo goriščnice od cca. 100-400mm ob dveh kamerah. Ena polnega formata in druga APS-C. Tudi z objektivom 70-200mm se da, saj se do medvedov pride dovolj blizu. A pri tem objektivu bi imel s seboj raje APS-C kamero, za ožji kot zajema in ob potrebi še 1,4X-ni konverter.

Ob fotografijah v članku sem podal tudi tehnične podatke. Ker sam vzamem na FotoPOTEPe opremo za preizkus, imam na uporabo vedno drugo opremo. Zato naj ne čudi širok izbor moje opreme. Zaradi temnega ozadja, ki ga predstavlja gozd in temnega kožuha je malo odbite svetlobe. Ker je potreba po kratkem času osvetlitve vsaj 1/250 sekunde, je priporočljivo dvigniti ISO. Zaslonko imam vedno okoli f/6.3 do f/10, drugače je premalo globinske ostrine in lahko da je oster samo del glave medveda.

Osredotočite se na fotografiranje, za ostalo in predvsem varnost bo poskrbel izurjen vodič. Vsekakor pa ne hodite naokoli po svoje, verjemite je življensko nevarno.

Nikon Z6III, Nikkor 28-400mm, 1500sek., f/8

Canon EOS 77D, Sigma 18-35mm f/1.8, 1/320sek., f/10, ISO 400

Canon EOS 77D, EF100-400mm f/4.5-5.6L IS II USM, 1/1000sek., f/5.0, ISO 400, EV -2/3

Olympus E-M1X, Olympus 40-150mm f/2.8, 1/800sek., f/9, ISO1600, EV -2/3

Canon EOS 77D, EF70-200mm f/2.8L IS II USM, 1/1000sek., f/7.1, ISO 400 EV -2/3

Canon EOS 77D, EF100-400mm f/4.5-5.6L IS II USM, 1/1000sek., f/7.1, ISO 400 EV -2/3

Olympus E-M1X, Olympus 40-150mm f/2.8, 1/2000sek., f/5.6, ISO 800

Canon EOS 5D MkIV, EF100-400mm f/4.5-5.6L IS II USM, 1/400sek., f/7.1, ISO 400, EV -2/3

Canon EOS 77D, EF100-400mm f/4.5-5.6L IS II USM, 1/500sek., f/7.1, ISO 400, EV -2/3

Fujifilm X-T100, XF100-400mm f/4.5-5.6 R LM OIS WR, 1/420sek., f/9, ISO 400, EV -2/3

Fujifilm X-T100, XF100-400mm f/4.5-5.6 R LM OIS WR, 1/550sek., f/8, ISO 400, EV -2/3

Olympus E-M1X, Olympus 40-150mm f/2.8, 1/1000sek., f/5.6, ISO 400, EV -1

Video - Medvedi v igri

Za konec

Fotografiranje medvedov v njihovem okolju je enkratno doživetje. Še toliko bolj ker si v pristnem kontaktu z njimi. Obenem vidiš, da se da z njimi prav lepo sobivati. Le potrebno jim je dati svoj prostor in vedeti morajo, da ste tam. Torej brez skrivanja, sploh pa ne kakšnega teka do oddaljenega fotoruzaka, ker bi radi hitro menjali objektiv.

Pomebno je, da ste pripravljeni na vse in da že v štartu veste, da v divjini ni pravila. Do sedaj smo še na vseh 11-tih FotoPOTEPih medvede fotografirali. Sedemkrat smo že šli na vodene izlete in vedno smo imeli srečo. Se je že zgodilo, da smo mislil, da tokrat res nimamo sreče in jih ne bo. Malo slabši volji smo se poizkušali izogniti s šalami, a grenak priokus je prisoten. Vodič nas je popeljal naokoli in po uri smo bili nagrajeni za dobro voljo in vztrajnost. Za lososi je prišla pogledat medvedka s štirimi mladiči. Fotokamere so začele delovati še preden smo jih prijeli v roke. Moč misli! Je pa bilo to leto zelo toplo. Skoraj 14 dni smo imeli po 30 stopinj. Voda v jezeru ni bila dovolj hladna in lososi so se zadrževali še v slani vodi. Vendar medvedi jih vohajo na km daleč in jasno, pridejo pogledat ali se v vodi že kaj dogaja. Lakota ni hec, to ve vsak, ki hodi gledat v hladilnik ali je že kaj prišlo v njega.

Če imamo srečo se pojavi več medvedov. Včasih se igrajo med seboj ali stepejo. Še največkrat premikajo težke skale in iščejo ribe, skačejo v vodo in želijo ujeti ribo, se potopijo in gledajo pod vodo za ribami, ali se samo igrajo z vejami. Zabavno jih je gledati. K ribičem celo pridejo povsem k čolnu. Medeved bi jim rad vzel nalovljene ribe. Vodič nam je pravil štorijo, da je šel kolega pred dnevi na manjši otok očistit nalovljene ribe, da jih bo spekel. Na čolnu imajo manjši žar in sveže ribe so vedno za kosilo. Pa ga je presenetil medved in mu ni preostalo drugega, da je skočil na čoln, ribe pa pustil medvedu za malico.

Skratka! Če greste na Aljasko in želite fotografirati na dobrih lokacijah iz dobrih pozicij, si organizirajte vodeni izlet. Kot sem že opisal za beloglave orle, kite, orke... (Aljaska - s fotokamero na iskanju kitov) (Aljaska - Beloglavi orel - mogočni gospodar neba), enako velja za medvede. Iz ceste ali obale boste težko ujeli za fotografijo kaj zadovoljivega. Za videti in doživeti bo šlo. Lahko boste rekli in pokazali, videli smo medvede. Uspešne fotografije pa žal ne bo.

Sam imam še željo ponovno poleteti na slapove Brooks, da ujamem medveda na vrhu slapa, ko v njegov gobec leti losos. No tudi kak selfi z medvedom v bližini mi je še zaželjen. Saj nekaj jih imam, ampak sem na čolnu, on v vodi. Zdaj bi lahko tako bolj fimsko, skupaj pojedla kak file svežega lososa. Že malo sanjam. Bolje, da zaključim ta članek o fotolovu na aljaške medvede. Vem pa, da bom še šel k njim na fotoobisk. Gremo ponovno julija naslednje leto. Lahko se pridružite.

---

Razlike v dostopnosti do medvedov na Aljaski in v Evropi

Opazovanje in fotografiranje medvedov na Aljaski se bistveno razlikuje od izkušenj v Evropi – ne le po številu živali, temveč predvsem po prostoru, navadah in dostopnosti.

Na Aljaski imajo medvedi na voljo neprimerljivo več življenjskega prostora. Večji del dežele je neposeljen in narava ohranja svojo prvinskost. Medvedi se tam pogosteje zadržujejo na odprtih območjih – ob rekah, obali, v dolinah – kjer jih je mogoče opazovati brez umetnih preprek. Prav poleti, ko se lososi dvigujejo po rekah, so medvedi skoncentrirani na določenih točkah in veliko bolj vidni ter dostopni za fotografiranje. Zaradi obilice hrane človeka večinoma ignorirajo – dovolj je, da se držimo osnovnih varnostnih pravil.

V Evropi, še posebej v Sloveniji in drugih gozdnatih regijah, pa je situacija drugačna. Rjavi medvedi živijo predvsem v gostih gozdovih in se človeku praviloma izogibajo. Zaradi razgibanega terena, poseljenosti območij in njihove previdnosti je verjetnost, da medveda vidiš v naravi, precej manjša. Fotografiranje divjih medvedov je zato pogosto omejeno na opazovalnice ali krmljene točke, kjer poskušamo vsaj za nekaj minut ujeti njihov naravni izraz.

Ključna razlika je torej v naravnem okolju – na Aljaski je bolj odprto, pregledno in zaradi prehranjevalnih navad v določenih sezonah bolj predvidljivo. V Evropi pa gre za bolj skrivnostno, nepredvidljivo iskanje v senci gozdov, kjer fotograf potrebuje potrpežljivost, znanje in pogosto tudi srečo.

Število medvedov na Aljaski

Rjavi medvedi (grizzly/brown bears): približno 30.000

Črni medvedi (black bears): ocenjujejo, da jih je okoli 100.000

Polarni medvedi (polar bears): v aljaških populacijah (Chukchi in Southern Beaufort Sea) je ocenjenih 4.000–7.000

Skupaj torej Aljasko naseljuje približno 130.000–140.000 medvedov vseh vrst.

Primerjava s Slovenijo in Denalijem (enaka velikost)

V Denali National Parku živi na odprtih planjavah okoli 300–350 rjavih medvedov in dodatnih približno 200 črnih medvedov.

V Sloveniji (velika kot Denali park, a medvedi so le na pol njene površine v gozdovih) imamo okoli 900 rjavih medvedov.

Nevarnost srečanja – Aljaska in Slovenija

Naj ta zapis o Aljaski in medvedih, ne predstavlja kako so medvedi neka prijazna bitja in, da se naj enako ravna pri nas. Sobivanje pri nas obstaja, a je povsem drugačno kot na Aljaski. Kot se tam za njihove razmere upošteva stroko in lovci držijo pravil ob izredno visokih kaznih, naj tudi pri nas svoje pove stroka.

Na Aljaski so srečanja z medvedi v veliki večini primerov bolj predvidljiva in manj nevarna, če upoštevamo osnovna pravila. Razlog tiči v odprtosti prostora in razpršenosti populacije. Poleg tega so medvedi v času poletnega obilja – ko lovijo losose – izjemno osredotočeni na hrano in človeka pogosto povsem ignorirajo. Fotograf ali pohodnik jih opazuje iz varne razdalje in se jim približuje z jasnim namenom – videnje ni presenečenje, ampak cilj.

V Sloveniji pa je drugače. Tu živi okolit 900 rjavih medvedov na precej manjšem in gosteje poseljenem območju. Večina jih je skoncentriranih v gozdovih, kjer je preglednost majhna, gibanje ljudi pa pogosto nenapovedano. Zaradi tega je možnost nenadnega, presenetljivega srečanja veliko večja – zlasti v času, ko medved brani mladiče ali je vznemirjen zaradi pomanjkanja hrane. Prav takšna srečanja so lahko nevarna, saj medved človeka zazna kot grožnjo.

Zato velja:

– Na Aljaski je varnost v veliki meri povezana z načrtovanim gibanjem in odprtostjo prostora.

– V Sloveniji pa je največja nevarnost prav v nepričakovanem bližnjem stiku, kjer ni časa za umik in pogosto ni jasne linije vidljivosti.

Na Aljaski letno uplenijo okoli 1.500 medvedov, večinoma v okviru trofejnega lova in za regulacijo populacije. Zaradi izjemno velike številčnosti so črni medvedi v nekaterih delih Aljaske celo izvzeti iz strogega nadzora, zato jih je mogoče loviti brez večjih omejitev. Prav zaradi tega črni medvedi razvijejo izrazit izogibalni odziv do človeka – opazimo jih redkeje, a so pri nenadnem srečanju pogosto bolj nepredvidljivi in lahko tudi napadalni.

V Sloveniji pa je položaj povsem drugačen. Lov na rjavega medveda je strogo urejen in poteka izključno na podlagi posebnih dovoljenj in letnih načrtov upravljanja. Zaradi visoke gostote populacije na majhnem in poseljenem območju je pri nas ključnega pomena uravnoteženo sobivanje med ljudmi in medvedi, kjer lov deluje kot orodje za preprečevanje konfliktov, ne kot šport.

---

Ob opisovanju krajev in lokacij, vedno podam oceno od 1-5, glede na moj osebni popotniški in še posebej na fotografski vtis.

Potovanje / 5

Aljaska je dežela medvedov – od rjavih grizlijev do številčnih črnih medvedov. Opazovanje teh mogočnih živali v divjini je ena najbolj nepozabnih izkušenj. Najboljša sezona za srečanja je poleti, ko so medvedi osredotočeni na hrano – od začetka julija, ko ob obalah in rekah začnejo loviti losose, pa do avgusta.

Posebno doživetje je obisk narodnega parka Katmai, kamor lahko dostopaš le z letalom ali hidroplanom. Tam ob rekah, kot je Brooks River, vidiš medvede na nekaj metrov razdalje, brez ograj, v njihovem naravnem okolju. Denali park ponuja drugačno izkušnjo – od glavne ceste pelje 180 km dolga pot, a v notranjost lahko vstopiš le z njihovimi avtobusi. Tam medvede pogosto opaziš na odprtih travnikih ali ob cestah.

FotoPOTEP / 5

Fotografiranje medvedov zahteva spoštovanje pravil narave in miren pristop. Na Aljaski imaš edinstveno priložnost fotografirati medvede v naravnem okolju, medtem ko lovijo ribe ali se pasejo na poljih s proteini bogato travo. Priporočam teleobjektive vsaj 300 mm, hitre nastavitve ostrenja (AF-C/Continuous) in čas osvetlitve 1/500 sekunde ali hitrejši, da zamrzneš njihovo gibanje.

Ker so medvedi pogosto osredotočeni na hrano, si ob pravilni razdalji za njih le nepomemben del okolja, kar omogoča mirno fotografiranje brez stresa. V Katmaiu jih lahko fotografiraš iz varne razdalje, v Denaliju pa s kombija ali avtobusa – zato je dobro imeti objektiv z večjim dosegom.

(članek iz FotoPOTEPov Aljaska 2012 - 2025)