Kirkjufell – najbolj fotogenična gora Islandije

Že v kar nekaj dežel sem šel na FotoPOTEP, katere je Stvarnik ustvaril prav za ljubitelje posebnosti narave in še bolj se je potrudil, ko je pomislil na nas fotografe.

Islandiji je ena izmed njih in dobesedno očara vsakega zapriseženega krajinskega fotografa. Čar ji daje tudi to, da veliko motivov sploh ni skritih, ali oddaljenih. V bistvu so nam na dosegu roke kar iz ceste.

Islandija - reportaže iz FotoPOTEPov

Kirkjufell – FotoPOTEP Islandija

Na Islandijo potujem izključno pozimi. Poletni meseci so sicer prijaznejši za vožnjo, a pokrajina pogosto deluje enotno, z mehko zeleno preobleko in dolgotrajno enakomerno svetlobo. Pozimi pa se vse spremeni. Če zapade sneg, dobi pokrajina povsem novo podobo – kontrast, plastenje in izrazito svetlobno dinamiko. Takrat Islandija zaživi v drugačnih tonih, z več globine in dramatičnosti. In kar je najlepše – prav v zimskem času lahko ujameš tudi severni sij. Če se aurora pojavi prav nad goro Kirkjufell, je to trenutek, ki si ga zapomniš za vedno. Tudi spodnje fotografije prikazujejo, kako raznoliki so lahko vremenski pogoji – in kako različne podobe iste gore lahko doživiš skozi objektiv.

Kirkjufell, “cerkvena gora”, je ena najbolj prepoznavnih oblik Islandije. S svojo popolno stožčasto silhueto, ki se dviga 463 metrov nad fjord Grundarfjörður, je postala simbol polotoka Snæfellsnes. Nastala je iz zaporednih plasti sedimentnih kamnin in lave, ki so se oblikovale pred približno 5 do 10 milijoni let, njena oblika pa je posledica ledeniškega erodiranja, ki jo je osamilo kot popoln stožec.

Čeprav je bila dolgo znana predvsem domačinom kot orientacijska točka za ribiče, so jo fotografi začeli množično obiskovati šele po letu 2010, ko je zaradi svoje značilne oblike in bližnjega slapu Kirkjufellsfoss postala ena najbolj deljenih podob Islandije na družbenih omrežjih in fotografskih forumih. Prava eksplozija priljubljenosti pa se je zgodila po letu 2013, ko se je pojavila tudi v seriji Game of Thrones kot “gora v obliki puščice”.

Danes je magnet za popotnike in fotografe z vsega sveta. Pozimi pa dobi povsem drugo, skoraj pravljično podobo.

Kirkjufell pozimi – ko se gora umiri pod ledom in auroro

Zimski meseci, od novembra do marca, prinesejo Kirkjufellu posebno tišino. Gora, ki poleti zeleni v mahu in travah, je zdaj oblečena v bele snežne plasti. Če imaš srečo z vremenom, je celoten prizor videti kot scena iz fantasy filma.

V zimskem času so dnevi kratki, zato sonce popoldne hitro izgine za okoliške gore in svetloba za fotografiranje se kmalu izgubi. Razmere pa se lahko hitro spreminjajo – vreme, svetloba in tudi število obiskovalcev.

Aurora borealis nad Kirkjufell

Najbolj nepozaben trenutek za vsakega fotografa je, ko se nad Kirkjufellom razgrne severni sij (aurora borealis). Zeleni in vijolični trakovi plešejo nad stožčasto goro, ob kateri teče slap Kirkjufellsfoss. Ta dvojna kompozicija – slap in gora – je ena najbolj klasičnih in iskanih fotografij Islandije.

Čeprav Kirkjufell obišče veliko turistov in fotografov, zaenkrat še vedno velja, da lahko fotografiraš v miru, brez gneče in motečih ljudi v kadru. Le zvečer, ko aurora zapleše nad goro, nastane tišina, v kateri vsi čakajo na tisti popoln posnetek.

Fotografski nasvet:

Stativ je dobrodošel za vse fotografije, še posebej za slap in auroro.

Priporočljivi so polarizacijski, kot tudi sivinski filtri, saj lahko tako podnevi fotografiraš slap z daljšimi časi osvetlitve in ustvariš učinek svilnate vode.

Vzemi si čas za fotografiranje, ker se vreme in svetloba hitro spreminjata – včasih je bolje počakati ali se vrniti čez uro ali več.

Uporabi širokokotni objektiv (npr. 14–24 mm), da ujameš celotno kompozicijo gore, slapu in neba.

Vedno imej s seboj rezervne baterije, saj se hitro izpraznijo v arktičnem mrazu.

Spremljaj napoved aurore (npr. auroraforecast.is). Pomembno je, da ni oblačno in da napovedujejo možnost pojava svetlobnega efekta. Jakost napovedi ni vedno odločilna – aurora je lahko vidna že pri napovedi jakosti 2, ob višjih jakostih pa je običajno še bolj izrazita.

Pri fotografiranju aurore je najbolj pomembno, da si res dobro oblečen, saj boš dolgo stal na mrazu.

Če aurora ni zelo svetla, začni z ISO 1600–3200, čas osvetlitve 5–15 sekund, zaslonka f/2.8 ali čim bolj odprta.

Ledeni slapovi in jezera

Pozimi slap Kirkjufellsfoss pogosto zamrzne v ledene skulpture, a le za nekaj dni ali tednov, saj islandsko vreme nikoli ni povsem predvidljivo. Temperature se lahko dvignejo nad ničlo tudi sredi zime, sneg se stopi, slap spet steče in jezero ob vznožju gore se odtali.

Ravno ta spremenljivost vremena je bistvo islandske izkušnje. V nekaj dneh lahko doživiš zimsko pravljico, leden dež, sončne žarke in dež, vse na istem kraju.

Kako do Kirkjufella pozimi

Kirkjufell se nahaja na polotoku Snæfellsnes, približno 2,5 do 3 ure vožnje iz Reykjavíka. Pozimi so ceste pogosto zasnežene ali poledenele, zato je obvezna zimska oprema (4x4), zelo dobrodošle so gume ježevke in stalno spremljanje napovedi na (safetravel.is).

Vedeti je treba, da pozimi na Islandiji nikoli ne gre brez previdnosti. Čeprav se polotok Snæfellsnes zdi dostopen in majhen, lahko v primeru snežne nevihte postaneš ujet na eni lokaciji – tudi za dan ali dva. Zato je pametno imeti nekaj časovne rezerve in spremljati napovedi. Če se pričakuje večja nevihta, se je včasih bolje pravočasno umakniti – proti Reykjavíku ali v bližino letališča.

Sam sem pozimi že večkrat doživel zaplete zaradi snega – zaprte ceste, nevihte, neprehodne odseke. Na to se je treba dobro pripraviti, predvsem pa se organizirati z mislijo na čas. Voziti je treba previdno in nikakor ne pretiravati s hitrostjo. Na cesti se hitro zgodi, da zaradi vetra in snežnih nanosov sploh ne vidiš več, kje poteka vozišče. Če poleg tega ne spremljaš vremenskih opozoril in zapor cest, te lahko vremenske razmere resnično nepričakovano ustavijo. Islandija pozimi je čudovita, a terja spoštovanje – do narave in do lastnih omejitev.

Parkiranje pri Kirkjufellu je zadnjih nekaj let plačljivo in, če ga ne plačaš, dobiš kazen. Kazen za nepravilno parkiranje je visoka, rent a car podjetja pa nato zaračunajo še dodatne procente za obdelavo globe. Zato ne pozabite plačati parkirnine, avtomat je na parkirišču.

Popotniški vtis

Čeprav vsi sanjamo o tem, da bi Kirkjufell fotografirali pod zeleno zaveso severnega sija, je v resnici potrebne precej sreče, da se vse poklopi. Aurora se ne prikaže vsako noč, še posebej ne takrat, ko je nebo jasno, ti pa ravno tam. Zato je večina fotografij te gore posnetih čez dan, ko je vreme bolj stabilno, svetloba bolj zanesljiva in možnosti za obisk več.

Pozimi je pokrajina okoli gore vsak dan drugačna. Lahko jo pobeli svež sneg, slap Kirkjufellsfoss delno ali v celoti zamrzne, nebo se prebarva v mehke rožnate odtenke – ali pa vse to izgine v vetru in oblaku v nekaj minutah. Islandija je nepredvidljiva. Vreme se spreminja skoraj iz ure v uro. Lahko imaš nekaj sončnih žarkov, nato pridejo oblaki, sneg, celo dež – in spet jasnina. Zato je ključno, da si potrpežljiv in prilagodljiv.

Dobra novica pa je, da je polotok Snæfellsnes dovolj majhen, da se lahko do Kirkjufella čez dan večkrat vrneš. Če zjutraj ni prave svetlobe, se tja zapelješ znova popoldne – ali še enkrat zvečer, če je napoved za auro obetavna.

A tudi dnevna svetloba ni zagotovilo za dobre razmere. Po četrti uri popoldne se sonce že skrije za hribe, Kirkjufell pa izgubi tisti zlati sij, ki ga iščejo fotografi. Ko ujameš pravi trenutek, je to skoraj čudež. In prav zato je vsaka dobra fotografija te gore toliko bolj dragocena.

»Stal sem na snegu, veter mi je rezal obraz, roke so bile ledene, a ko se je nebo nad Kirkjufellom razprlo v zeleno zaveso aurore, sem pozabil na mraz. Tam, v popolni tišini islandske zime, sem začutil, kako majhen sem v primerjavi s to mogočno naravo.«

Še več lokacij na polotoku Snæfellsnes

Polotok Snæfellsnes ponuja številne druge slikovite lokacije, kot so črna cerkev Búðakirkja (članek), plaže Djúpalónssandur, slapovi, lave in Snæfellsjökull – mogočni ledenik nad vulkanom, ki je navdihnil Vernov roman Potovanje v središče Zemlje. Čeprav je Kirkjufell ikona, si je vredno vzeti dan ali dva in raziskati celoten polotok, saj ponuja izjemno raznolikost islandske pokrajine na majhnem območju.

Naslednji FotoPOTEP Islandija (najave)