Islandija nudi čudovite motive in fotografi jo obiščejo predvsem poleti. Zanimiva pa je tudi pozimi. V tem času je na jugu ob obali skoraj cel dan nizka svetloba. Ta s svojim toplim barvnim spektrom še bolj čudežno osvetli pokrajino.
Strandarkirkja - kako do nje
Če gremo od letališča v Keflaviku na vzhod otoka (cesta 41), po nekaj km zavijemo na desno, na cesto 43. Tu je tudi odcep za Modro laguno. Ko pridemo mimo Modre lagune, na obalo (mestece Grindvik), zavijemo na vzhod (c. 427). Po tej cesti pridemo do mesteca Selfoos, kjer je zopet glavna cesta 1 proti slapovom, med njimi Skógafoss (članek) in Ledeni laguni Jökulsárlón (članek). Od Keflavika do Strandarkirkje je dobrih 60km.
Če gremo iz Reykjavika proti letališču (41), lahko že pred odcepom za Modro laguno v mestecu Hafnarfjörður zavijemo čez hribe (lepa panoramsko pot), pridemo na cesto 427 in tudi tu je vsega skupaj 60km do cilja. Iz Reykjavika se lahko zapeljemo po glavni cesti 1 in po prelazu zavijemo na c. 39. Tudi iz te smeri je dobrih 60km do cerkvice Strandarkirkja.
Nekje na sredi ceste 427, se v skoraj ravni pokrajini s črnim vulkanskim peskom,blešči bela cerkvica. Motiv te sam od sebe zapelje k njemu in splača se (ob cesti je označba z imenom Strandarkirkja). Obenem spoznaš, da si se ustavil tudi ob za islandce pomembnem kraju. Ne samo to, bližnji kraj z nekah hišami kjer je tudi brezplačni kamp, se imenuje Selvogur (zaliv tjulnov po islandsko). Tudi njih se da videti in fotografirati, ko se sončijo na skalah.
Levo zgoraj je letališče Keflavik, zgoraj je mesto Reykjavik,
pod njim pa rdeča pika, cerkvica Strandarkirkja.
Strandarkirkja - Islandska luteranska župnijska cerkev
Strandarkirkja je Islandska luteranska župnijska cerkev. Imenujejo jo tudi kot 'čudežna cerkev', saj domačini verjamejo, da ima globoko, božansko moč. Je zavetnica mornarjev in popotnikov na morju.
Strandarkirkja je bila prvotno zgrajena v 12. stoletju. Zgodba pripoveduje, da je neke noči skupina mornarjev v neurju plula na Islandijo. Prevažali so les. Južna obala Islandije je znana po svojih skritih grebenih in razgibani obali. Mornarji v stiski so molili k Bogu za varno vrnitev in se zaobljubili, da bodo iz lesa na ladji zgradili cerkev, kjer koli bodo varno pristali. Ko so končali molitev, se je pred njimi prikazal angel, ki je bil na videz narejen iz svetlobe. Vodila jih je skozi nemirne valove, v zaliv za varen pristanek. Mornarji so izpolnili obljubo in na tem mestu zgradili leseno cerkev in jo poimenovali Strandarkirkja. Zaliv pred cerkvijo pa poimenovali v Engilsvík (angelov zaliv), v spomin na težko preizkušnjo in čudežno preživetje.
Skozi leta, so Strandarkirkji pripisali številne čudeže in zaradi donacij Islandcev je bila ena najbogatejših cerkva na Islandiji. Ljudje so prihajali iz vse države v upanju, da bodo njihove molitve in želje uresničene. Državna vera na Islandiji je luteranska. Zato ni običaj, da bi cerkvam dajali denar za uslišane molitve, vendar je cerkev Strandarkirkja izjema. V njeno posebno moč ne verujejo samo Islandci, zdaj dobiva prošnje in zaobljube ter daritve tudi iz tujine, zlasti iz severnih držav. V poletnih mesecih se lahko ogleda tudi notranjost.
Ob cerkvi je spomenik v spomin na zgodbo o ustanovitvi cerkve.
To je kip angela, izklesan iz norveškega granita in je bil odkrit leta 1950. Imenuje se Landsýn (kopno - dežela na vidiku). Kip je izdelala kiparka Gunnfríður Jónsdóttir. Že ob prvem obisku je začutila samoto cerkve, ki je stala tam sama ob odprtem morju. V mislih pa je imela legendo o odrešenju. Sama Gunnfríður Jónsdóttir je pokopana na pokopališču Strandarkirkja.
Takoj ob obali lahko počivajo tjulni. Počasi se približajte in uporabite teleobjektiv. Če boste šli preblizu se umaknejo nazaj v morje.
Celoten polotok je zanimiv. Zato nam lahko krog iz smeri letališča Keflavik ponudi veliko fotografskih užitkov.
#vsi_članki_ISLANDIJA
