Portretna fotografija - več kot le podoba

Portretna fotografija je ena najzahtevnejših in hkrati najbolj osebnih tem fotografije. Ne gre le za prikaz zunanjosti, temveč za pripoved o osebi – njen karakter, življenje, trenutek. Dober portret preseže tehnično popolnost in išče resnico – takšno, kot jo je opisal Matisse: “Vedno lahko pretiravamo v smeri resnice.”

Portretna fotografija danes

Danes portret ni več zgolj umetniški izraz, temveč tudi dokument, komunikacija in zgodba. Dober portret ni odvisen od eksotike ali všečnosti, temveč od iskrenosti in spoštovanja do portretiranca.

Ključni elementi

Pogled, izraz ust, drža rok – vse to pripoveduje. Oči so vodilo, roke dopolnjujejo zgodbo. Ni nujno, da gleda v kamero – pomembno je, da čutiš njegovo prisotnost.

Tehnične osnove

• Objektiv: 50–100 mm (ekv. 35 mm) standardne goriščnice, ni pa pogoj

• Zaslonka: f/1.4 do f/5.6 (za nadzor globinske ostrine)

• Ostrenje: na oči

• ISO: 100–200

• Čas: 1/125 s ali krajši

• Program: prioriteta zaslonke (A/Av) ali portretna avtomatik (fotofon)

Kompozicija

Portret naj bo uravnotežen. Vertikalni format daje dostojanstvo, horizontalni širino. Oči običajno postavimo višje v kader. Več prostora namenimo smeri pogleda. Odrezi so lahko kreativni, a naj bodo smiselni.

Odnos in etika

Portret nastane v odnosu. Spoštljiv stik, razumevanje osebe, sodelovanje. Še posebej pri tujih kulturah velja – najprej spoštuj, potem fotografiraj. Portret ni lov, je povabilo.

Včasih na FotoPOTEPu slišim: Ali je prav, da jih fotografiramo?

Odgovorim: Ni narobe, če najprej pogledaš v oči, šele nato skozi iskalo.

---

1. Fleš – Nebo – Karavana – Predstavitev osebe

Komentar

To ni le portret osebe, temveč zgodba o vlogi vodiča, popotnika in organizatorja poti. Zvone Šeruga je na tej fotografiji prikazan skozi moj fotografski pogled – kot nekdo, ki nosi odgovornost, pozna teren in vodi skupino skozi zahtevne, manj znane kotičke sveta.

Za prvi FotoPOTEP v Namibijo sem želel izpostaviti prav to drugačnost – ne klasično turistično vodenje, ampak popotniško izkušnjo, ki temelji na improvizaciji, znanju in spoštovanju prostora. Zvone ni le v ospredju kadra, temveč tudi v ospredju vsebine. Uporaba zunanje bliskavice z oranžnim filtrom mu doda toplino in izrazitost, medtem ko korekcija EV -1 poskrbi, da ozadje ostane temnejše in hladnejše – skoraj skrivnostno. Njegov izraz razkriva osredotočenost in odločnost, kar lepo povzame njegovo vlogo – v naravi, na poti, z mislijo na varnost, izkušnjo in skupino.

FotoNAMIG

Portret v naravi naj ne izgleda kot studijski posnetek, a naj ima enako kontrolo nad svetlobo.

Ko želiš osebo osvetliti bolj izrazito kot ozadje, uporabi zunanjo bliskavico. Postavi jo blizu subjekta (lahko postrani), uporabi oranžni “gel” filter, da ustvariš topel ton kože, nato pa s korekcijo osvetlitve (EV -1 ali več) zatemniš ozadje. Tako nastane svetlobni kontrast med človekom in okoljem.

Če hkrati nastaviš nižjo barvno temperaturo v obdelavi, postane ozadje še hladnejše – kar še bolj poudari toplino portreta. Na tak način oseba izstopi, a ostane del naravnega okolja.

Tehnika

Nikon D3x, Nikkor 24-70mm f/2.8, RAW, oblačno, ura 13h

1/250sek - fotografirano iz roke, za nestresen posnetek

f/11 - pri 70mm dovolj za globinsko ostrino po celotnem polju

Bliskavica - Nikon SB-900 in SU-800 za brezžično delovanje

ISO 200 

70mm - pri daljši goriščnica se perspektiva obnaša drugače kot v širokem kotu, zato so osebe v ozadju večje, bližje, kot če bi izbral široki kot

EV -1 - zaradi zatemnitve ozadja

Etika v fotografiji

Portret posnet med delom zahteva spoštljiv pristop. Ne gre le za vizualno estetiko, temveč za prikaz človeka v njegovem avtentičnem kontekstu. Zvone je bil vnaprej seznanjen z mojim namenom – prikazati ga kot mislečega vodiča, ne le kot “portretiranca”. Vsaka podoba, ki nosi sporočilo, mora spoštovati osebo in vlogo, ki jo predstavlja.

O motivu

Fotografirano ob razgledni točki po prečkanju zahtevne poti čez Kuiseb Pass. Tam, kjer so se pogledi skupine ustavili na razbitih avtobusih v prepadih pod cesto, sem sam uzrl portretni trenutek – Zvone z mislijo na pot za nami, a še bolj na tisto pred nami.

Njegova drža in izraz razkrivata bistvo takšnega vodenja: zavedanje, odločnost, previdnost in načrt. Vodenje po deželi, kjer ni vedno poti, pomeni imeti vizijo – in prav to sem želel prikazati z uporabo svetlobe, kompozicije in barvnega kontrasta.

Fotografirano na FotoPOTEP Namibija maj 2010 (Novi FotoPOTEPi – matjazintihar.com)

---

Več o fotografiji, tehniki, motivu, lahko vprašate na elektronski naslov (VSTOPI)

ali napišite komentar.