Potovanje s fotokamero po Šrilanki.
Iz mesta Nuwara Eliya gre cesta v ovinkih vseskozi navzgor. Postajalo je prijetno hladno, skoraj domače. Na 800m nadmorske višine, je kot pri nas poleti v hribih. Šofer Malin ustavi na čajevih poljih tovarne Pedro. Tu sem si že doma v primeru lepega vremena zaželel v čajeva polja. Še bolj določeno, fotografirati nabiralke čajevih listov. Slišal sem, da so povsem osredotočene na trganje lističev, pristne in, da jih ni lahko fotografirati. Malin je navijal za ogled tovarne. Podkrepljen z izkušnjami, da si želi pridobiti kakšen odstotek od pripeljane stranke, sem samo malo priprl oči in mu rekel, fotografiranje obiranja čaja.
Zdaj ta navihan fant že ve, da se mu ne pustim več peljati na njegove turistične limanice. Saj nimam nič proti ogledu, ampak postopek sem si že ogledal na Azorskih otokih. Dobrega čaja sem pa spil na Šrilanki dovolj za nekaj let v naprej. Predvsem pa, močna sončna svetloba je z odprtim modrim nebom, zato bodo čajevi listi močne zelene barve. Vem, nabiralke so temne poti in v močni sončni svetlobi bodo na slikah temne v obraz. Zato sem si že doma ob izbiri opreme vzel tako, ki mi omogoča uporabo brezžične bliskavice.
Nekoliko višje od glavne ceste je precej žensk obiralo čajeve grme. Z Malinom se sprehodiva, do njih. Domačina, vodiča velikokrat vzamem s seboj, da mi odpre vrata, za katera bi jaz potreboval dan, dva...
Dela na čajevih poljih opravlja najnižja kasta. Delajo za nekaj 100rupij na dan. Norma je visoka, delo hitro in mora biti tudi natančno. Delajo cel dan z nekaj odmora. Več čajevih listov natrgajo večji je zaslužek. Pomembno pa je, da so odtrgani trije listi v pravi dobi rasti.
Kje je trgano, si pomagajo z dolgo palico in izberejo smer. Zanimivo! Na Azorih so nam prikazovali obiranje čaja. Tak turistični ogled. Grme režejo kar s strojem. Tu na Šrilanki pa so po starem angleškem vzorcu pomembni na roke utrgani trije listi. Torej čaj iz Šrilanke lahko konkurira strojno rezanemu samo z nizko ceno dela. Roke nabiralk delajo kot Singer mašina. Gor, dol, gor dol. Ko se nabere polna roka pravilno utrganih listov gre vse skupaj v vrečo, ki jo nosijo s pomočjo oprtnika na glavi. Najprej si na glavo zavijejo brisačo, na njo si s pomočjo elastike dajo vrečo. V vrečo naberejo do 15 kg čajevih listov, nato vrečo spraznijo v večji pleteni koš.
Jebela, res nič kaj lahko delo, za malo denarja, če pomisliš, da drugje prodajajo čaj, ki ga režejo s strojem. Tako na centimetre, ne na najboljše liste.
Malin ženske ogovori. Sprva malo začudene, da pride do njih nekdo z rang višje kaste. A vseeno je kot one temne polti in obleka ter klobuk še vedno nista vse. Še par besed, punce se začno smejati, dajo nekaj odgovorov in dobila sva dovoljenje, da se sprehodiva med čajevci. Gre za drevesa, ki bi zrasla več metrov, če jih ne bi obirali. Vsaka obiralka postavi pred seboj palico, s katero določi smer in višino pobranih čajevih poganjkov – tako ve, katere vršičke mora odtrgati in kje je že opravila delo.
Sam ne poznam ne jezika ne njihovih navad. Zanesel sem se na Malina, da jim je razložil kaj želim. Seveda, nisem bil takoj vsiljiv s kamero. Naredil sem nekaj posnetkov pokrajine. Se s pomočjo Malina pozanimal o njihovem delu, kje živijo, kako dolgo že obirajo čaj. Še malo humor heca na račun moški-ženska (pri nas že prepovedanih temah), neumnih popotnikih, še bolj tistih, ki žele fotografirati in vse bolj se osredotočam na posnetke. Pokazal bi jim slike, a sem že takoj videl, da jih s prikazom le motim. Delajo, le to jim je važno. Sprehajam se med čajevemi drevesi. Zaradi širokih krošenj iz vrha niti ne vidiš, da spodaj obstajajo prave poti. Ko greš naprej začutiš kje je pot odprta in kje je grmovje neprehodno prepleteno.
Kmalu zaslišim nek tek pod čajevimi krošnjami, glasno hitro dihanje, ki še hitreje spreminja smer. Celo mimo mene prileti in začutim hiter dotik. Samo pes je pravijo. Naučeni so, da tečejo po čajevih poteh kjer so nabiralke in tako preprečijo, da bi na to področje zašle kobre. Uf saj res. Hodiš in tal ne vidiš, ker jih zakrivajo listi. Pravijo da se tudi nesreče s kačjimi piki dogajajo. Se kar malo zamisliš in upaš, da danes ni ta dan.
Punce se me počasi navadijo in mi ob mojem teženju s kamero namenijo trenutek pogleda, ali celo pokažejo kaj nabirajo. Vreme, pomoč fleša in možnost, da sem bil na takem področju nekaj ur, me je zelo veselilo. Naredil sem več, kot sem si predstavljal. Zavedam se, da sem fotografiral v njihovih povsem normalnih delovnih pogojih. Njim je bil delujoči fleš nekaj čudnega. Torej ni bilo nastavljenih obiralk, ki bi mi dajale želeni polažaj glede na svetlobo ali celo bile oblečene in postavljene po mojih predvidenih željah. Cenim, to. Pristna situacija, kjer si zgolj dobrodošel in delaj, vzami preko fotografije nekaj duš in to je to.
Za FotoPOTEP odlično. Zadovoljen sem, da ima take fotografije za prikaz, spomin in nabral sem si novih izkušenj. Naslednjič vem, da lahko naredim še več. Oziroma, da bo skupina, ki jo bom peljal na Šrilanko, začela to fotografsko izkušnjo na čajevih poljih, z že mojimi pridobljenimi.
Da sem se puncam odkupil za njihovo sodelovanje, sem plačal riž in kari, katerega jim je lokalni kuhar pripeljal za malico. Ne rad dajem denar, ker to lahko prehitro postane navada in kot turist vse prevečkrat že vidim navajene roke, ki žele le $. Če je le možno raje dam domačo dobrino in velikokrat mi tako darilo odpre vrata za naprej.
Video
Galerija Mi FotoPOTEPi - Nuwara Eliya Šrilanka
Kako fotografirati na poljih Nuwara Eliya?
Ni pravila. Grmičevje čaja se lahko fotografira iz ceste. Če želite med polja, je treba vprašati za dovoljenje. Smo v višinah kjer je več vlage in pogosto je megleno. Če je jasno vreme in želite ujeti portrete nabiralk čaja, brez dodatne doosvetlitve ne bo šlo. Odbojnik, še bolje bliskavica nam lahko služi odlično. Pogoj pa je, da ste blizu osebe. Meter, dva, bo svetloba bliskavice še dovolj osvetlila temno kožo. Torej rabimo bolj široki kot. Zgornje fotografije sem leta 2014 posnel s kamero Olympus OM-D E-M1, objektivom 12-40mm f/2.8 in brezžično bliskavico, katero sem držal v roki. Predvsem pa, ne bodo vam pozirale. Dajo vam samo trenutek pozornosti zaradi besede, klica. Kliče jih delo, zato so tam.
Ob opisovanju krajev in lokacij, vedno podam oceno od 1-5, glede na moj osebni popotniški in še posebej na fotografski vtis.
Potovanje / 5
Šrilanka je magična popotniška destinacija. V tem smislu nudi res veliko. Duhovnost, ajurveda, prijazni ljudje, templji, menihi, glasnost, vrvež, plaže, parki, celotna ponudba, vse je za popotnika še kako zanimivo. Ogled čajevih polj v okolici Nuwara Elyja, predvsem pa kako ga nabirajo ročno je še ena izmed zanimivih spoznanj.
FotoPOTEP / 5
Pokrajina je zelo gričevnata in zelena. Ob jutranjih meglicah, bi bili še krajinski fotografi nagrajeni. Na čajevih poljih pa je glavna tema, reportaža, portreti... Preden vstopite v polja pa potrebujete še dve stvari poleg kamere. Nasmeh in bliskavico!
