• Matjaz Intihar

Anamorfni objektiv - Holivudski pogled

Ko lahko tudi filmi iz naših FotoPOTEPov izgledajo Holivudsko.

Ob gledanju filmov v kinu opazimo, da so kadri drugačni od naših, fotografskih. Globina, perspektiva, bokeh in odboji svetlobe od leč. Predvsem pa format slike, ki je krepko bolj panoramski, kot nam ga da klasični format naše kamere.

Kako doseči format, ki deluje veliko bolj kinematografsko, obenem pa krepko bolje prikaže detajle in drugače poda efekte, ki jih zmorejo objektivi?

Odgovor nam podajo objektivi s posebnimi lečami. To so anamorfni objektivi, ki se običajno uporabljajo kot posebna orodja, ki vplivajo na to, kako se slike projicirajo na senzor kamere. Čeprav so bili ustvarjeni tako, da bi se širši razpon razmerij lahko ujemal v standardni filmski format, so se kinematografi navadili na njegov edinstven zapis.

Anamorfni format je kinematografska tehnika snemanja široko zaslonske slike. Nanaša se tudi na format projekcije, v katerem je izkrivljena slika “raztegnjena” z anamorfnim projekcijskim objektivom, da se ponovno ustvari izvirno razmerje stranic na zaslonu gledanja. Na ta način se bolje izkoristi površino tipala tudi v zelo širokem formatu.

(Iz Wikipidije) Beseda anamorfna izvira iz grške anamorfone (“preoblikovati”), s predpono aná (“ nazaj, proti “). V poznih devetdesetih in 2000-ih je anamorfna tehnika izgubila priljubljenost v primerjavi z “ravnimi” (ali “sferičnimi”) formati. S pojavom digitalne kinematografske kamere in projektorjev pa ta tehnika zopet postaja priljubljena.

Postopek anamorfozirajoče optike je razvil Henri Chrétien med prvo svetovno vojno, da bi zagotovil širokokotni pregledovalnik vojaških tankov. Chrétien je optični postopek poimenoval Hypergonar in je lahko pokazal vidno polje 180 stopinj. Po vojni je bila tehnologija prvič uporabljena v kinematografskem kontekstu v kratkem filmu Construire un Feu (To Build a Fire, ki temelji na istoimenski zgodbi Jacka Londona iz leta 1908).

Anamorfni širokozaslonski sistem se za kinematografijo ni več uporabljal do leta 1952, ko je Twentieth Century-Fox kupil pravice do tehnike za ustvarjanje svoje širokozaslonske tehnike CinemaScope. CinemaScope je bil eden od številnih širokozaslonskih formatov, razvitih v petdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi konkuriral priljubljenosti televizije in pripeljal občinstvo nazaj v kinematografe. The Robe, ki je premiero doživela leta 1953, je bil prvi celovečerni film, ki je bil posnet z anamorfnim objektivom.

Sodobni anamorfni format ima razmerje stranic 2,39: 1, kar pomeni, da je širina (projicirane) slike 2,39-krat večja od njene višine. Razmerje iz nam bolj poznanega formata iz TV zaslonov, ki je danes 16: 9, je v anamorfnem formatu 21: 9.

Do zgodnjih šestdesetih let prejšnjega stoletja so bili uporabljeni trije glavni načini anamorfoziranja slike: nasprotno zasukane prizme (npr. Ultra Panavision), ukrivljena ogledala v kombinaciji z načelom popolnega notranjega odseva (npr. Technirama), in valjasta leče (leče so ukrivljene, torej stisnejo sliko, ki se fotografira, le v eno smer, kot pri valju, npr. originalni sistem CinemaScope, ki temelji na zasnovi Henrija Chrétiena). Ne glede na način, anamorfna leča projicira v samo eno smer stisnjeno sliko. To namerno geometrijsko popačenje se nato obrne na projekcijo (s projekcijo), kar povzroči širše razmerje stranic na zaslonu.

Anamorfni objektiv je sestavljen iz navadnih sferičnih leč in anamorfne. Anamorfni element deluje na neskončni goriščni razdalji, tako da na fokus primarne leče, na katero je nameščen, le malo ali nič vpliva, vendar še vedno anamorfozira (izkrivlja) optično polje.

Razlika med klasičnim sferičnim in anamorfnim objektivom, ni samo v končnem formatu, ampak tudi v zanimivem zarisu odboja svetlobe od leč.

Zakaj uporabljati anamorfni objektiv?

Zgoraj posneto s klasičnim sferičnim objektivom, spodaj z anamorfnim. Spodnji posnetek deluje z drugačno perspektivo in predvsem drugim izrisom neostrega ozadja (bokeh). Le ta je veliko bolj mehak, filmski in z eliptičnim zapisom točkastih svetlobnih krogov.

Kor prvo, holivudski videz. Večina kinematografskih filmov ima danes izjemno široko razmerje stranic. Najpogostejši je 2,39 : 1.

Toda razmerje stranic je le eden od razlogov, da delujemo anamorfno.

Z anamorfnim objektivom lahko zajamemo širokokotne slike z zelo majhno globinsko ostrino. To je tisto, kar ustvarja epski kinematografski “holivudski izraz”.

Druga značilnost tega objektiva je značilen dolgi vodoravni odsev leč (flare).

Na koncu dobimo še ovalne (horizontalne) raztegnjene kroglice iz bokeja. To je še ena značilnost, zaradi katere je anamorfni objektiv tako priljubljen.

Levo klasični sferični objektivi 35, 50 in 80 mm, desno anamorfni 50, 80 in 135mm. Klasični nam dobro poznani sferični objektivi kljub majhni globinski ostrini zarišejo močno izraženo risbo v ozadju. Zanimivo, da tudi ko razširimo sliko v programu, da v ozadju ostanejo elipse. Tudi odboj svetlobe od leče je zarisan drugače. Nimamo krogov, ampak dolge vodoravne črte. To so klasični holivudski triki, katere vse do vstopa hobi anamorfnih objektivov nismo mogli zajeti.

Kako snemati z anamorfnim objektivom

Za uporabo anamorfnih objektivov nam ni treba biti kinematograf. Lahko poizkusimo s klasično fotokamero, le objektiv mora biti preko leč tehnično prilagojen. Na enostaven način si lahko pomagamo z anamorfno predlečo, ki jo nastavimo na klasičen objektiv.

Ker je danes ustvariti ustvariti kinematografski videz želeno, marsikdo želi doseči efekt s prednastavitvami v programu Lightroom. Vendar je ključnega pomena za ustvarjanje pravega kinematografskega videza le uporaba anamorfnih objektivov.


V praksi

Ste si že zaželeli zajeti krajinski motiv v največji možni širini? Kaj pa uporabiti široki kot zajema in imeti majhno globinsko ostrino?

Želje so bile, vendar nam klasična fotografska tehnika ne omogoča vedno želenih rezultatov. Pokrajino fotografiramo s širokokotniki. Vendar nam ti zajamejo še obilo neba, ali prednjega plana. Obenem so fotografije zaradi majhnih detajlov, v povečavi z zelo slabo ostrino. Sam pokrajino raje zajamem z ožjim kotom z večimi posnetki in jih kasneje združim v panoramo. Detajli so opazno bolje zapisani in izognemo se prevelikemu zajemu neba in prednjega plana. Obenem imamo datoteko za večje povečave.

Ob uporabi širokoktnega objektiva 24mm ali še manj, nam tudi f/1.8 ne pomaga, da se izognemo preveliki ostrini po globini slike. Zato mora biti prednji plan zelo blizu, da efekt kolikor toliko deluje.

Še toliko težje je s klasičnimi objektivi delovati v video, ko želimo v filmih videne efekte.

Tu je nam da rešitev anamorfni objektiv. Njegova leča omogoči širše vidno polje po širini. Sliko v bistvu stisne in s tem lahko zapišemo na tipalo širši kot. V programu nato raztegnemo sliko po širini in dobimo bolje zapisane detajle v panoramskem formatu.

V primeru širokega zajema slike in manjše ostrine po globini slike, pa nam pomaga daljša goriščnica ob uporabi nižjih zaslonk. V bistvu z anamorfnim 50mm objektivom, zajamemo kot po širini, kot bi uporabim goriščnico 35mm.

Danes v poplavi hobi fotografije z različnimi foto napravami, imamo na voljo anamorfne predleče tako za fotofon, kot druge naprave, recimo dron...

MI FotoPOTEPi  -  Kontaktirajte me  /  Oglejte si

  • mail-clipart-mail-logo-4
  • Facebook
  • YouTube FotoPOTEP
  • Instagram

Deli članek na splet

Moraš VIDETI

Kako fotografirati?

IZLETI slovenija

Foto LOKACIJE

Združeni članki
mi_fototecaji.jpg
mi_fotopotepi_v.jpg

Napiši komentar, oceno, vprašanje... (vesel bom vašega mnenja)

Matjaz Intihar FotoPOTEPi / Potovanja               © 2020 by MatjazIntihar.com                Kontakti / Ogledi

  • mail-clipart
  • Facebook Social Icon
  • YouTube
  • Instagram Social Icon