top of page

Fotofoni v fotografiji

V zadnjih treh letih je še tako zagrizen »old boys« fotograf spoznal, da lahko kakšen posnetek naredi tudi s pametnim telefonom - fotofonom.


Uvod

V prvih člankih o digitalni tehnologiji, sem zelo na nežno pisal o prednosti tipala pred filmom. Konec koncev, sem le »otrok« filma. Če je bilo na začetku še nekako razumljivo, da sem primerjal fim in digitalne fotokamere, je bilo pri drugih napravah drugače. Poklicno in za hobi sem bil vedno na kamerah z izmenljivimi objektivi, zato sem glede fotofonov bolj kot ne še vedno umirjen v njihovem hvaljenju. Še danes, za mojo osebno uporabo ne iščem najboljši fotofon. Zame je to bolj naprava za klic in pogled na splet. Meni pomembne motive še vedno zajamem s fotokamero. Glava, katera je že desetletja vajena kamere pravi, s fotofonom ne boš dosegel sebi želene kakovosti. Še toliko bolj, če bi fotografijo rabil za namen tiska. Kot tisti, ki se že več kot 40 let ukvarja s pripravo tiska pa vem, da ni za vse motive vedno potrebna »prava« fotokamera. Ob preizkusih foto opreme, z veseljem vzamem tudi fotofon. In ker so vse boljši, je dobro spoznati, da »prava« fotokamera ni eno in edino. Z leti izkušenj ob uporabi testnih fotofonov, sem spisal ta članek. Zavedam se, da je fotofon krepko najbolj razširjena naprava za zajem slike in večini tudi odlično služi. Samo poglejmo kakšno kreativnost omogočajo, kar vidimo predvsem na Instagram objavah.

Naj poudarim! S tem člankom sam sebe ne bom prepričal, da bi mi bil še tako dober fotofon edino orodje za zajem slike. Sem le iz rodu »old boys« fotografov. In prav nam je namenjen ta članek. Da ne mislimo, da je naša »prava« fotokamera eno in edino orodje za vsakogar, ki si želi vstopiti v fotografijo. Oziroma, da tisti, ki uporabljajo samo fotofon vedo, da imajo fotofoni tudi svoj limit.


Prihod fotofonov

Še 20 let nazaj smo poznali ločnice med profesionalno, hobi in družinsko fotografijo. S prihodom digitalne tehnike, se je fotografija razširila v vsak dom. Skoraj ni bilo družine, ki ne bi uporabljala manjšo kompaktno digitalno fotokamero. Želja po imeti to enostavno napravo za zajem slike je bila tako močna, da so se kompaktne kamere prodajale celo v supermarketih. Tehnologija je šla naprej. Prišli so mobilni telefoni z možnostjo zajema slike in njenim hitrim prenosom na spletne medije. Po letu 2010 so bile kamere v novih pametnih telefonih že dovolj dobre, zajem in prenos pa enostaven, da je fotografija postala nekaj povsem samoumevnega. V bistvu smo s to novo napravo v žepu, vsi postali fotografi. Beseda fotograf, je v množici zajetih in objavljenih fotografij izgubila svoj nekdanji pomen. Večina že leta fotografije zajame s telefonom, o »pravi« fotokameri se danes govori le še v ozkem krogu profesionalcev in ljubiteljev. Vsi smo postali fotografi, le da manjše število le teh za zajem slike še uporablja »prave« fotokamere. Te omogočajo visoko kakovost zapisa in predvsem uporabo različnih tehničnih pripomočkov. Podobno kot smo še 30 let nazaj iskali dober zvok, rekli smo Hi-Fi. Veliko ljubiteljev te zvrsti tehnike, je želelo visoko kakovost v zvoku. Prišel je digitalni format MP3 in mini predvajalniki zvoka. Ti so bili vedno z nami v žepu in pomen Hi-Fi, so povsem povozili. Le še peščica podjetij izdeluje in redko kdo še išče odlične ojačevalce, predvajalnike zvoka iz starih medijev, ter kakovostne zvočnike. Včasih je bila široka debata o samih kablih, ki naj bi izboljšali zvok. Že leta nikomur več niso zanimive moje velike Hi-Fi škatle in zvočniki. Dober zvok za večino prihaja iz datotek različnih medijev in predvajalnikov, kot je pametni telefon. In enako se je zgodilo v fotografiji.

Digitalno je povsod prineslo velike spremembe. V moji poklicni domeni grafiki, t.j. pripravi tiskovin, je v 90tih izginilo veliko poklicev. Od stavcev, fotografov, retušerjev, montažerjev, kopistov... Ostali so samo tiskarji in knjigovezi. Še tiskar je danes računalničar na digitalnem printerju, ali pa operater na sodobnem, z elektronike polnem klasičnem tiskarskem stroju, Večina njih niti ne ve več, zakaj bi s krpo in čistili umivali barvo iz gume. Glede ohranjanja grafičnega poklica so jo še najbolje odnesli knjigovezi. Tu digitalizacija strojev še ni povsem izničila klasičnega znanja in ročnega dela.


Telefon in prva fotografija

Prvo fotografijo s telefonom s kamero v zgodovini, je 11. junija 1997 posnel in takoj po e-pošti poslal američan Philippe Kahn. Odločil se je, da bo fotografiral rojstvo otroka in poslal fotografije družinskim članom ter prijateljem. Takrat telefoni s kamero še niso obstajali. S poznavanjem elektronike je združil telefon Motorola StarTAC, digitalno kamero Casio QV in prenosni računalnik Toshiba 430CDT, ter naredil program za prenos. Ko je posnel fotografijo ločljivosti 320 × 240 točk, se je mobilni telefon samodejno povezal z domačim računalnikom in prenesena fotografija se je preko e-poštnega sporočila poslala vsem v njegovi bazi.

Telefon s kamero ter preneseni podatki v računalnik preko internetne povezave, je Kahnu omogočil, da je to fotografijo delil z več kot 2000 ljudmi in preko e-pošte povratno dobival čestitke. Dosegel je prvi tehnološki in prelomni trenutek, ki je spremenil fotografijo, kot smo jo poznali.

Leta 2016 je revija Time, Kahnovo prvotno fotografijo s telefonom s kamero, razglasila za eno izmed 100 najvplivnejših fotografij vseh časov.

V naslednjih treh letih smo že dobili prve mobilne telefone z vgrajeno fotokamero tudi na naše trgovske police. Pomembna ločnica je bila leta 2001, ko je Nokia predstavila telefon s kamero in internetno povezavo.


Moji prvi zapisi o fotografiranju z mobilnim telefonom

Z namenom, da se seznanimo, da čez čas ne bo z nami samo fotokamera, sem že v prvi številke revije e-Fotografija (l. 2002) objavil članek (tekst spodaj), o mobilnih telefonih z možnostjo zajema fotografije.

Fotografiranje s telefonom

- članek objavljen v revija e-Fotografija l. 2002

»Z mobilnimi telefoni je mogoče tudi fotografirati. Tehnologija, ki se skriva za tem, ni nič revolucionarnega, saj je že nekaj časa mogoče pošiljati digitalne fotografije v internet, ne da bi zato morali domov ali se oglasiti v net-cafeju. Postopek, pretežno rezerviran za novinarje in podobne profesionalce, je potekal takole: fotograf je moral biti opremljen z digitalno kamero, prenosnim računalnikom in mobilnikom s hitrim prenosom podatkov.

Najprej je ujel želeni motiv z digitalno kamero, nato pa prek takega ali drugačnega vmesnika prenesel sliko v prenosni računalnik. Z računalnikom je nato vzpostavil internetno povezavo prek mobilnega telefona in poslal sliko naslovniku kot prilogo e-poštnemu sporočilu. Ta zapleteni postopek je za lastnike novih mobilnikov preteklost. Srečneži na spodnji del telefona namestijo majhno in lepo oblikovano digitalno kamero in z nekaj pritiski na tipke se barvni zaslon telefona spremeni v iskalo. Pritisk na tipko zamrzne želeni motiv, z menijskim sistemom pa pošiljatelj izbere način pošiljanja. Slike je mogoče poslati prek e-pošte, saj je v telefon vgrajen e-poštni odjemalec, ali pa prek sistema za multimedijsko sporočanje (MMS). Pošiljanje prek e-pošte ima za fotografa nekaj prednosti, saj je prenos GPRS dovolj hiter, da telefon odpošlje sliko ločljivosti 640 X 480 točk v JPEG zapisu v približno treh minutah. Slika največje ločljivosti je pri prenosu velika približno 33 kB. Pri ceni 1,5 sit za kB prenesenih podatkov nas pošiljanje slike stane malo več kot 50 tolarjev. Digitalni nastavki imajo ločljivosti 320 x 240 ali 640 x 480 in samodejno ostri sliko. Prvi mobilni telefoni z digitalnimi foto nastavki, nam kažejo še eno fotografsko pot. Mnogi poslovneži, si jo bodo lahko kmalu privoščili in zamenjali klasične. Kmalu lahko pričakujemo višje ločljivosti s tem pa prihod tehnologije med poslovneže. Ti ne bodo več uporabljali za njih velikih in nerodnih digitalnih fotokamer. Njim ni pomembna visoka kakovost fotografije, ampak hiter in enostaven postopek od proženja do fotografije«.


Moji prvi preizkusi mobilnih telefonov s kamero

Leta 2001 sem kupil GSM Sony Ericsson T68. Majhen mobilni telefon je nudil v kompletu dodatni nastavek s kamero. Dokaj neuporabno, v nekaj letih sem naredil le ducat posnetkov zgolj za preizkus. Ampak začelo se je. Drugi preizkus je bil z večjim mobilnim telefonom Nokia 7650, ki je imel kamero že vgrajeno v ohišje. Pri obeh je bila ločljivost slike 640x480 točk s slabo kakovostjo slike. Spoznavali smo že tudi možnost brezžičnega prenosa fotografij direktno v tiskalnik.


Maja 2003 sem dobil na preizkus mobilni telefon Sony Ericsson P-800. Z menoj je šel v Stockholm, na predstavitev fotokamer Samsung. V bistvu je bil to moj prvi pravi praktični reporterski preizkus, saj sem si z njim zabeležil potovanje in konferenco, ter vse skupaj objavil na spletu in v reviji. Seveda sem imel s seboj tudi »pravo« fotokamero. Vendar je bil to zame začetek resnega razmišljanja, da imajo mobilni telefoni s kamero že svojo uporabniško vrednost.

Leta 2003, sem prvič svojo pot in konferenco zabeležil z mobilnim telefonom.

Ko sem se vračal iz konference v Stockholmu, sem na letalu opazil "sestre", ko so leteli domov iz generalke za Eurovizijo. Teden dni prej sem v Novi Gorici ujel Shumacherja, ki je bil na dobrodelni nogometni tekmi.


Zapis iz zaključka članka, ki je bil objavljen v 6. številki revije e-Fotografija (2003)

»Telefon s foto zajemom ni in nikoli ne bo namenjen fotografu, ki potrebuje njemu poznano visoko kakovost. Veliko uporabnikov telefonov naslednjih generacij, katere zanima bolj informacija in zabava, pa bo s posnetim zadovoljna. Že prej preizkušena Sony Ericsson T68 in Nokia 7650 nimata zunanje spominske enote. V Sony P-800 lahko vstavimo Memory Stick Duo. Iz Nokie moramo slike prenesti prek MMS-a na naš e-naslov, kar ni zanemarljiv strošek. Lahko sicer uporabimo počasen brezžični IR ali Bluetooth prenos in prenesemo datoteke v računalnik. Kabelska povezava ni možna. Sony P-800 pa lahko priključimo na poseben nastavek, tega prek USB kabla priklopimo na računalnik in prenesemo datoteke. Druga možnost je, da MemoryStick kartico vstavimo v bralnik kartic. Priložen je adapter, v katerega vstavimo MemoryStick Duo, oziroma lahko uporabimo druge bralnike, ki imajo vhod za MemoryStick kartice prve generacije.

Kakšna je kakovost slike, se kot vedno ne da odgovoriti. Zopet poglejmo, za kaj jo potrebujemo. Iz konference imam zabeležene vse grafe iz predstavitve novih Samsung fotokamer. Fotografije sem lahko preko internetne povezave enostavno podal na spletno stran, poslal po e-pošti kot drugim na telefon. V ta namen so zelo zadovoljive. Za predstavitev v reviji še ne. Ločljivost, kot tonski zapis so zgolj za namen preizkusa. Poslovnežu so že sedaj (leto 2003) lahko te naprave odličen pripomoček. Iz pogleda družinskega fotografa, pa si s temi fotografijami ne bi dal izdelati foto albuma s potovanja. Marsikoga bo zadovoljila možnost in kakovost ogleda slik na računalniskem ali TV zaslonu. Tu je Sony že naredil določene korake. Skoraj vse njegove naprave za zabavno elektroniko imajo možnost sprejemanja MemoryStick kartic. Iz telefona jo vstavite v TV sprejemnik in program sam prične s prikazom fotografij.

Skratka. Brez mobilnega telefona zdaj ne gre več. Vedno ga nosimo s seboj. Če ima še možnost zajema slike, toliko bolje. Fotografije s sejmov, predavanj ali rezervnih delov, ki jih potrebujemo v podjetju, so lahko zelo hitro na računalniku sodelavcev ali dobaviteljev. Za vse druge uporabnike pa so zaenkrat telefoni s kamero in solidnim zapisom, samo draga igrača.«


Prve »prave« fotografije iz fotofona

Leta 2005 sem v enem izmed člankov prvič podal ime FOTOFON.


»Fotofoni, kot lahko tudi rečemo mobilnim telefonom z vgrajeno foto kamero, so postali sestavni del fotografije. Ker se trije predstavniki fotofonov že približujejo kakovosti za družinski foto album, bom od sedaj naprej v e-Fotografiji pričel tudi s predstavljanjem te nove tehnika za zajem slike. Prav fotofon bo lahko vsem služil tudi za fotografijo

Digitalne fotografske kamere so na začetku in v praksi predstavile, da digitalizacija prinaša hitrost, ki je dobila vse več veljave pred kakovostjo. To se je kmalu potrdilo tudi pri mobilnih telefonih. Leta 2005 je bila kakovost fotografij iz njih še zelo slaba. Na spletu je bilo zelo malo objavljenih fotografij posnetih s telefonom in samo trije so že ponujali ločljivost 2M točk. Ob bombnem napadu na podzemno postajo v Londonu, se je zgodil velik premik. Profesionalni fotoreporterji in TV hiše so rabili čas, da so prišli na kraj dogodka. Ker pa je bilo na licu mesta več ljudi s telefoni, so takoj začeli fotografirati in pošiljati fotografije. Še preden so prišli fotografi z velikimi kamerami na kraj dogodka, so medijske hiše že prikazovale prispele slike in videe, posnete s fotofonom. Tu se je zelo nazorno videlo moč nove tehnike, ki je v rokah množic. Za dnevne medije je pomembna hitra in takojšnja informacija, manj tehnična super kakovost, ki je ujeta uro ali dve po dogodku.

Samsung je kmalu predstavil tipala ločljivosti 5 in 8M točk. Apple je leta 2007 z iPhone, združil internet, e-pošto, spletne strani, velik zaslon in fotografijo. Prišli smo v dobo pametnih telefonov in vsako leto pridobili več M točk ter boljšo kakovost slike. Ob opisu novih pametnih telefonov se je predstavljalo zgolj tehnološke lastnosti zajema slike.

Če sem sam že imel telefon s fotokamero od leta 2001 in jih preizkušal, pa mene kakovost teh fotografij še nadaljnih 10let ni zadovoljila.


Fotofoni v letih 2011 do 2016

2011 / Čeprav sem veliko potoval in z zanimanjem opazoval druge, ki fotografirajo, je vse do leta 2011 le redko kdo zajel fotografijo s fotofonom. Iz stotine fotografij iz beneškega karnevala sem opazil le eno osebo, ki je za fotografijo uporabila fotofon.

Ko sem organiziral FotoPOTEPe, so še največkrat vodiči dvignili fotofon. V avtobusu sami fotografi, ustavljali smo se na lepih krajih in vodič je dvignil fotofon ter še sam padel v fotografijo.

Bolj za šalo kot za res, sem na FotoPOTEP Toskana preizkusil Apple tablico s kamero. Vprašanje se je postavilo, bomo kdaj naše fotokamere menjali za te male naprave?


2012-13 / Prelomnico sem opazil leta 2012 in 2013 na karnevalu v Benetkah. Sem ter tja je že kdo v množici dvignil fotofon, še več jih je fotografiralo s tablicami. Večji zaslon je naredil vtis tako na fotografa, kot kasneje na gledalca. Tudi na FotoPOTEPih je že marsikdo za spominsko fotografijo dvignil še fotofon.


2014, si v rokah družinskih in izletniških fotografov še vedno videl več kompaktnih fotokamer kot fotofonov. Kakovost in predvsem uporaba za ogled, objave iz fotofona, še ni bila na pravem nivoju. Le redki so uporabljali novejše in boljše fotofone. Naprava je bila še vedno v prvi vrsti namenjena za telefonijo in sms sporočila. Na turističnih krajih pa sem opazil, da kdor ni imel male kompaktne kamere, je zaradi zanimivosti že dvignil fotofon za posnetek.


2015 - prvi večji preskok

Grem v Dubaj, na Bali, Tajsko, Filipine, azijci so spoznali avtoportret (vsem znani selfie) ob zanimivi lokaciji. Fotofoni so že po vsem svetu postali vodilna oprema za zajem slike.

»Pravi« fotograf ni imel več prostega mesta pred drugimi za zajem motiva. Zdaj se z njim za isti motiv drenja še na deset drugih. Nihče več ne gleda ali si z njim v vrsti z dolgim belim objektivom in polno fototorbo, kajti tudi on si želi s fotofonom ujeti motiv.


V 2015 sem naredil nove preizkuse. Doma sta me čakala Sony Xperia Z3 in LG G4. S kakovostjo slike sta me že zadovoljila.

Brez težav sem fotografije lahko objavil v reviji, v velikosti A5. Vedel sem, da mi zna fotofon kmalu dobro služiti tudi na potovanjih. Takrat, ko bom rabil fotografijo samo za spomin, ali ne bom v roke vzel fotokamero, mi bo lahko odlično služil.


2016 Evropa / Če je bila Azija že krepko v uporabi fotofonov, je bila Evropa še leta 2016 bolj kot ne sramežljiva z njegovo uporabo. Nekako se je še vedno bolj gledalo na kakovost slike kot, da jih imamo iz vsakega sprehoda 100 in več v fotofonu. Ob še tako zanimivih motivih, je le redko kdo dvignil fotofon. Kompaktne fotokamere so bile še v večini.


Leto 2017 - Fotofoni in najnovejše fotorešitve

Do spremembe je tudi v Evropi prišlo dobesedno čez noč. Fotofoni so postali glavno gonilo fotografije. Več kot 97% fotografij se zajame z njimi. Spletna družabna omrežja so naredila svoje. Fotografija je zajeta, v naslednjem trenutku je že deljena po spletu. Kakovost fotografij iz njih je na teh omrežjih sprejeta. Vse manj je tistih, ki dvomijo v to napravo za zajem slike. Kompaktne kamere so se začele povsem umikati iz prodajnih polic, kot same uporabe.

Začelo se je zares. Podjetja so spoznala, da kupci pametnih telefonov največ dajo prav na fotokamero v njem. Zanimivo. Pred nami je pametni telefon, v katerem je oddajnik, sprejemnik, zvočnik, mikrofon, GPS, Wi Fi, več tipal; za gravitacijo, svetlobo, oddaljenost, prstne odtise, razpoznavanje obraza, žiroskop, kompas in temperaturo barve svetlobe... in nikogar ne zanimajo ti podatki. Najbrž sem še kaj izpustil.

Če beremo strokovne revije za pametne telefone, ali marketinške najave od proizvajalca, preizkusov ali širših primerjalnih tehničnih opisov teh pripomočkov ni. Govori in z nekaj fotografijami se predstavi samo kakovost zajema slike in poda številke, opise kaj tehnologija zmore in koliko jo je. V teh opisih dobite vse podatke o velikosti, teži, velikosti zaslona, ceni... zato jih sam ne podajam. Ker smo na fotografski strani, me zanima zgolj možnost fotografiranja in kako dobra je v primerjavi z drugimi fotofoni, oziroma kako dobra je že, da lahko pri marsikaterem motivu zamenja celo »pravo« fotokamero.

2017 / v fotofone smo dobili dve kameri. Na zunaj izgleda, kot da imamo samo dva objektiva. Ampak zadaj je za vsakim objektivom dodan celoten tehnični del kamere za zajem slike, vključno s svojim tipalom. Procesor za obdelavo podatkov je enak. Zanimivo, razen možnosti novih procesorjev, nismo bili deležni nič kaj pompoznih predstavitev tehničnih lastnosti pametnega telefona. Ves marketing se je prenesel na zmožnosti novih kamer. Na voljo smo dobili široki, kot ozki kot zajema, digitalni zum in programske rešitve, ki so bile domena »pravih« fotokamer in znanja fotografa. Ena izmed njih je bila zamegljitev ozadja, oziroma kot rečemo fotografiji sprememba ostrine po globini slike. Portreti so ostali ostri, ozadje neostro in novi algoritmi so popravljali napake kože in jo mehčali za lepši videz. Kar naenkrat so bili vsi portretiranci videti mlajši, slika z zamegljenim ozadjem pa kot bi jo posneli z dobro fotokamero in s poznavanjem fototehnike.

Nove tehnološke rešitve so bile v vseh medijih močno opevane. Pa je kakovost teh rešitev res tako odlična? Že pred preizkusom sem vedel, da za uporabnike fotofonov vsekakor je. Za fotografa?

Huawei je svojo pot med pametnimi telefoni tlakoval z močno marketinško podporo prav v smeri fotografije. Dodajali so nove in nove rešitve, sodelovali z legendarno Leico in želeli postati vodilni v domeni fotografije. Model Huawei P10 je prinesel prve pozitivne rezultate in močno marketinško usmerjenost v fotografijo.


Huawei P10 - Poudarek iz testa (2017)

Vseh tehničnih podatkov nisem gledal. Zanimale so me samo zmožnosti fotografije v praksi, saj model P10 predstavljajo kot trenutno najboljšega za zajem slike.

Škljoc, škljoc, škljoc, pogledam nekaj fotografij in...? Odlične so na zaslonu fotofona, kot računalniškem na Instagramu, Facebooku, itd. Slike na zaslonu fotofona so ostre, zasičenih barv in brez opaznih napak leč. Na spletnih omrežjih se kakovost zaradi že omenjenih kompresij malo izgubi, pa vendar. Kakovost je za ta namen odlična.

Gremo naprej! Fotografije dam v program za obdelavo slike? Huawei, ne hvalite fotofon tehnologije, tako kot jo tudi drugi ne. Ko fotografijo odpreš na računalniškem zaslonu se v 1:1 velikosti opazi močan filter ostrenja kontrastnih robov. Kot bi v Photoshopu preostril s funkcijo Sharpen Edges. Kar je odlično in prirejeno za zaslon telefona ter za močne kompresije in pomanjšane fotografije na spletu, ni rečeno, da je odlično iz pogleda “prave” fotografije. Že minimalna korektura tonskih vrednosti, negativno vpliva na kakovost.

To pa še ni vse! Če v naslednji minuti..., ne ne bom tistega iz reklam povedal. Ampak, če vklopite nekaj dodatnih programskih funkcij, nam bo fotofon Huawei podal še več.

S pomočjo dveh kamer je na voljo dodatna možnost, ki nam lahko pričara že kar “pro” pogled na fotografijo. Izbiramo lahko med širino odprtine zaslonke. Fotografi vemo, da nam kompaktne kamere kot fotofoni zaradi kratkih goriščnic ne morejo nuditi majhne globinske ostrine. No, Huawei kot drugi, ki nudijo dva objektiva nam omogočajo programski popravek slike. Mi izberemo zaslonko, recimo v primeru Huawei P10 celo samo f/0.95, izostrimo, kamera naredi posnetek, zaradi dveh objektivov ima 3D razpoznavo in v fazi procesiranja slike pusti ostro samo del slike, ki je v globini izostrenega. Zadeva kar solidno deluje.

Enako lahko prepustimo popravek globinske ostrine avtomatike pri portretih. Vse lepo in dobro deluje, ko je obraz obrnjen proti nam. Ko ne gleda več v kamero pa efekt zaplava po motivu. Ker algoritmi še niso bili dobri, je lahko bilo pol las neostrih, ali pa je ostal oster del motiva za osebo, itd.

Je pa Huawei s fotofonom P10 lepo predstavil nove moči fotofona v domeni fotografije. Ni vse tako kot nam pišejo PR poročila in fotograf se nad nekaterimi rešitvami bolj kot ne nasmeji. Vendar več kot 95% današnjih novodobnih fotografov izkorišča za zajem fotografije samo fotofon. Ti pa bodo nad novimi funkcijami še kako navdušeni. In Huawei P10 je lahko odlična fotokamera, ki ima to prednost, da je vedno pri roki in omogoča nekaj novih, zanimivih tehničnih rešitev.


Leto 2018 testi in umetna inteligenca (AI) v fotofonu

Fotofon Huawei P10 je dodal zagon novim rešitvam in s pomočjo marketinga so prevzeli primat med fotofoni. V letu 2018 so predstavili pravo presenečenje in tudi meni je postal fotofon dober sopotnik na FotoPOTEPih. Najboljše modele, sem že z veseljem vzel na preizkus.


Samsung Galaxy S9 - test

Pred leti sem uporabljal Samsung S3 mini. Na to, da bi fotografiral z njim se niti spomnil nisem. Prešel sem na Apple, a tudi z njim še danes (imam verzijo XR) naredim fotografij za vzorec, sploh pa je ne zajemam za tiskane objave.

In zgodila se je prva sprememba! V bistvu je bilo do letos (2018), mojega pisanja in predstavitev fotofonov kot fotografiranja z njim, le za vzorec. Noben fotofon mi vse do letos še ni bil dovolj dober do te mere, da bi ga že želel resno preizkusiti, kaj šele uporabljati.

V začetku leta sem imel skupino na FotoPOTEP Bali-Flores-Komodo. Kot se za FotoPOTEP spodobi, smo vsi imeli s seboj "prave" fotokamere. Kar pomeni, vsak kar nekaj krepkih kg te opreme. Tudi fotofon je bil že komu pri srcu in je z njim posnel kakšno fotografijo ali video.

Ida in Andrej, vsakoletna gostitelja FotoPOTEPov na Baliju in Floresu, iz Instagram pogleda redno obiskujeta najlepše pozicije na otokih in se fotografirata s fotofonom. Za FaceBook in Instagram sporočila še kako uporabno. Ob fotografiranju, jaz s pravo fotokamero, Andrej in Ida s Samsung Galaxy S9, sem ljubosumno škilil na zaslon njunega telefona. Tako lepe barve, velika slika, odlična ostrina... In še sam sem iz žepa potegnil in vsak dan s seboj nosil Galaxy S9.