Vse zgoraj našteto in še kaj lahko vpliva in škoduje naši opremi. Zato bodimo pripravljeni na možne težave. Bolje je poznati in preprečiti kot, da se zgodi. Predvsem pa. Dobro je vedeti, da oprema zdrži mnogo več kot sprva mislimo. Oziroma kot pravimo, “ni iz cukra”!
So pogoji, ko za opremo enostavno ne moreš dovolj skrbeti. Do sedaj zaradi težkih pogojev še nisem imel težav z okvarami. No, po tri tedenskem kopanju opreme po puščavskem pesku, makadamskih cestah in drugem, je oprema še kako potrebovala čiščenje. Iz FotoPOTEPa po Namibiji.
Hobi kamere brez vodotesne zaščite
Naj začnem s hobi kamerami za vsakdanji namen, saj so te v večini. Tako kompaktne, kot CSC ali DSLR imajo ohišja iz kompozitnih materialov in nimajo dodatne silikonske zaščite. Brez skrbi. V normalni uporabi ohišja fotokamere zdržijo tako padec, vlago, nekaj dežnih kapel, prah in droben pesek. Ne pridejo jim hitro do živega te možne tegobe, mraz pa v glavnem vpliva na kapaciteto baterije. Pa vendar, nekaj pozornosti je potrebno imeti.
Leta 2003, ob vstopu digitalne tehnologije med množice, sem preizkušal koliko zdržijo digitalne fotokamere na mrazu in v snegu. Sneg sem pustili, da se na kameri stopi.
Čeprav je večina “hobi” ohišij iz trdnih epoksi smolnatih mas in drugih kompozitnih materialov je treba vedeti, da so le ta prisotna tudi v letalski industriji. Ni bojazni, da bi "plastično" ohišje kamere ob udarcu kar počilo, ali bi bili notranji deli tako slabo vpeti, da bi ob padcu uničili notranji del elektronike. Tako ali tako je vmes več ali manj trdnega aluminija.
Bolj trpežna so profesionalna ohišja iz magnezijeve zlitine. Vendar imajo večjo prednost predvsem v teži ohišja. Pri udarcih in padcih se nikoli ne ve kdaj je dovolj močan in zato je bolj pomembno kako so pritrjeni deli v notranjosti. Lahko samo nežno udarimo v rob mize in gre kaj narobe, lahko nam kamera pade kot meni na trden beton in bo vse v redu. Iz osebnih izkušenj vem, da v večini primerov kamera preživi tudi višje padce na trda tla.
Bolj kot vprašanje iz katerega materiala je ohišje, profesionalni fotograf pričakuje, kako dobro so tesnjini gumbi in vratca na kameri. Proizvajalci za to uporabljajo tesnila iz silikonske gume.
Prikaz kje na ohišju PRO kamere je silikonsko tesnilo.
S kamerami brez silikonske zaščite je manj varno delovati v močno vlažnih industrijskih pogojih, saj zelo hitro pride do kondenzacije v objektivu, v svetlobnem jašku in na samem tipalu.
Naše domače vlažno okolje ne dela večjih težav. Če smo v tropskem okolju dlje časa, lahko pride do korodiranja vezij in odstopanja materiala. Oprema za hobi, žal ni prirejena za te ekstremne pogoje. Vendar poudarjam, če smo v takem vlažnem podnebju dlje časa, ne samo na krajšem potovanju.
Priporočam, da hobi kamere ne izpostavite močnemu dežju. Nekaj kapelj ne bo problem. Da s kamero delujemo na dežju uro, pa? Zna priti do vstopa vode preko gumbov na električna vezja v ohišju. Če moramo fotografirati med dežjem, naredimo par posnetkov in kamero obrišemo. Če je kamera močno mokra, ali nam je celo padla v sladko vodo, iz nje vzememo baterijo, da če še ni prišlo do električnega stika, le to preprečimo in kamero posušimo. Sušimo jo lahko tudi v pečici, do max. 60 stopinj. Če se je zaradi močne vlage ali prehoda iz hladnega na toplo naredil kondenz in želimo čimprej fotografirati, postavimo kamero na bolj toplo mesto. Objektiv damo iz kamere. Če je vlaga tudi na notranjih lečah objektiva, obračamo zum obroč, da se ustvarja podtlak in posledično gibanje zraka v samem objektivu.
Tudi s kamero za hobi namen lahko ob dežju brez težav naredimo nekaj posnetkov, jo obrišemo in skrijemo pred novimi kapljami, do naslednjega želenega posnetka.
Prah je vse manj problematičen. V sami kameri ga dobimo že ob nakupu in s časom se lahko prilepi na tipalo, kar je lahko moteče in potrebno je čiščenje. Zaradi antistatičnih premazov in ultrasoničnega čiščenja se prah težje prime na tipalo. Tako ali tako ga opazimo samo v primeru uporabe bolj zaprtih zaslonk od f/11 naprej.
Objektivi z večjim razmerjem goriščnic, imajo ob premiku močan podtlak in prah lažje vstopi v notranji del objektiva, kot tudi v svetlobni jašek. Prah dobimo v kamero tudi med menjavo objektiva. Zelo hitro, če piha. V tem primeru bodimo pozorni na cvetni prah. Ta je zelo droban in predvsem lepljiv.
V peščenih razmerah na sipinah, sem opazil, da se recimo pesek iz Sahare in sipin bližnjega vzhoda lepi na gumaste dele kamere in objektiva. Kar težko ga je sčistiti. Medtem ko se pesek sipin iz Namibijske puščave ne lepi na gumo.
Še bolj pozorni moramo biti na droben puščavski pesek, ki se dobesedno nalima na opremo (zgornja fotografija), ali ga dobimo na špotni prireditvi kot reli, motokros ali spidvej. Kompaktne kamere z močnimi zum objektivi, ali menljivi zum objektivi, katerim se v večji meri premika prednji del objektiva imajo lahko zaradi peska hitro težave. Še najbolj so za to težavo dovzetne mega/ultra zum kamere. Pesek, ki pride v notranjost lahko ustavi premik objektiva.
Sneg je manjša težava, kot dež ali prah.
Snežinke se na kameri topijo počasi in nam ne pozročijo toliko težav kot dežne kaplje. Večja težava je mraz, saj baterija na mrazu izgubi veliko moči.
Na fotografskih tečajih opažam, da poleti nihče nima težav z energijo. Ko temperatura pade pod 5 stopinj celzija tisti, ki preveč uporablja zaslon preneha fotografirati že po dobrih dveh urah. V hladnih dneh imejte kamero pod jakno, če pa ne boste fotografirali nekaj časa, vzemite baterijo iz kamere in jo shranite v notranji žep jakne. Če imate rezervno baterijo, naj v toplem žepu čaka, kdaj bo baterija v kameri izpraznjena.
Zaščitene kamere naprednega razreda
Kamere iz naprednega razreda imajo več zaščite. Vseeno pa ta ni tako odlična kot jo imajo profesionalne kamere. Ohišja so iz različnih materialov, plastičnih mas, aluminija, magnezija, zdržijo močnejše udarce. Ljubiteljski fotograf tako ali tako lepo hrani svojo opremo. Ne meče je po tleh in, če je že treba narediti nekaj posnetkov v dežju ali snegu, se ne boji. V navodilih ali na spletnih straneh dobimo podatek ali je naša kamera na vitalnih delih tesnjena s silikonsko gumo. Tako vlaga, prah, voda, težje pridejo na vezje kamere.
Še najbolj problematičen je droben pesek, katerega nosi veter. Če smo kje v puščavi ali tam kjer je veliko prahu prinešenega iz tal, je dobro kamero zaščititi s kakšno vrečko. V prodaji so tanke zaščitne vrečke za enkratno uporabo. Prav tako, če smo v kakšnih deževnih tropskih pogojih, ali tam, kjer je vseskozi prisotna ekstremna vlažnost. Baterije imajo večjo kapaciteto od kamer iz hobi razreda in zato tudi dlje zdržijo v mrazu. A vseeno opazno manj kot pri normalnih temperaturah. Tehnologija baterije ni nič drugačna, le večja je in zato tudi sama kapaciteta. Napredni fotograf ima vedno s seboj še rezervno baterijo in ta je v toplem žepu.
Ob močnem pršenju se je fotograf znašel in kamero zaščitil z navadno plastično vrečko (prav pride sončna zaslonka). Dobro je poznati kje so želeni gumbi na ohišju, da lahko delujete tudi če so zakriti. Na hitro je na kamero dodal še fleš za nekaj posnetkov. Preden ga je dal nazaj v fototorbo, je kaplje obrisal.
Za hitro in odlično zaščito si lahko v specializiranih foto trgovinah izberemo zaščitne vreče Optech Rainsleeve, ki so prirejene kameram.
Profesionalne kamere
Ohišje je iz lahke in zelo trdne magnezijeve litine. Notranji deli so zaradi možnih udarcev posebej vpeti v ohišje, gumbi in spoji so s silikonsko gumo zaščiteno na vseh vitalnih delih. In to v taki meri, da če tudi kamero polijete s sladko vodo ne bo težav. Prav tako so zaščiteni PRO objetivi na vseh obročih. Na nastavku za pritrditev na kamero je dodatna guma za zatesnitev.
Olympus je bil prvi, ki je ohišje naredil iz magnezije zlitine in kamero močno zaščitil tudi proti vodi. Na predstavitvah njihovih kamer, so to znali odlično predstaviti in vedno omogočali, da se z njihovo kamero deluje v realnih razmerah.
Veljko Jukič se na dirkah F1 ne ozirona na dež. Uporabiti mora kar najboljšo opremo, saj ne glede na razmere je treba uredniku oddati fotografije.
Ohišje iz magnezijeve zlitine je zelo trdno, obenem pa izredno lahko. (video, kako lahko oseba stoji na nekaj dkg težkem ohišju)
Kameri odstraniš sneg in škljoc, še dela... (glej video)
Še največ težav profesionalni opremi dela prah. Najprej zaradi narave samega dela, ker profesionalni fotograf razmišlja o fotografiji ne pogojih dela. Drugo, zaradi menjave objektivov. Kaj hitro pride prah v notranjost ohišja in na tipalo. Puščavski pesek ali pesek iz makadamskih cest sta tudi velika sovražnika opreme.
Po dveh letih dela z “reportersko” kamero in tisto za drug namen, se že na zunaj po ohišju vidi razlika glede uporabe. Včasih zaradi dela ne moreš paziti opremo, kot bi jo hobi fotograf. V profesionalni fotografiji je fotooprema delovno orodje, ki ima glede na naravo dela svoj rok trajanja. Iz FotoPOTEPa po Namibiji, ko nikakor nisem mogel bolj čuvati opreme. In je zdržala, torej je test uspel.
Dodatne težave
Niti ne zavedamo se, kje vse nas lahko doletijo težave. Še toliko bolj ob daljši uporabi opreme v določenih razmerah. Saj ne, da je teh težav veliko. Vendar, bolje je vedeti in, če se že zgodi, zakaj je tako.
Temperatura
Če pogledate v navodila, so se proizvajalci dobro zaščitili. V večini primerov zagotovijo, da oprema deluje med 0 do 40 stopinj celzija. Iz prakse vemo, da bo oprema delovala tudi pri – 10 ali + 50 stopinj. Vendar bolj gremo v minus, težje se premikajo vsi premični sklopi v kameri in objektivu, bolj gremo v plus, bolj se razna maziva v premičnih delih kamere in objektivu topijo. Obenem imamo ob nizkih temperaturah težavo s kondenzom, pri visokih pa s šumom vročega tipala.
Ne puščajte svoje fotokamere poleti na soncu v avtu. Zna priti do visoke temperature nad 60 stopinj in s tem do možnih okvar.
Mraz ne predstavlja večje težave za kamero. Posledično vas lahko preseneti kondenz. Iz FotoPOTEP Aljaska.
Kondenz
V hladnih področjih se fotograf hitro sreča s kondenzom. Prehaja iz večjih temperaturnih razlik in izpostavlja svojo kamero. Topel zrak ima veliko vlage. Ta se na hladni predmet hitro oprime in celo spremeni v tekočino. Ob prehodu iz hladnega v toplo, se bo odvisno od temperaturne razlike pojavil kondenz in nam onemogoči fotografiranje. Pri manjših razlikah se nam orosi samo prednja leča in iskalo. Dokler se temperatura ne izenači v zadosti meri, ne pomaga niti brisanje vlage. Pri še višjih razlikah, recimo da pridete iz -5 na +20, se bo kondenz nabral tudi v notranjosti kamere in na vmesnih lečah v samem objektivu. Ne pomaga drugega, kot da počakate, da se kamera ogreje.
Če je kondenz izrazit, dajte iz kamere objektiv, baterijo in kartico, ter z odprtimi vratci poskrbite, da se kamera ogreje in posuši. Ne dajte kamere na vroč radiator, saj se kapljice spremene v vlago in prehaja na vse električne kontakte in vezja. Redko se zgodi, da bi prišlo zaradi visoke vlažnosti do kratkega stika. Pride pa do korodiranja in v hobi kamerah se zaradi tega hitro izgubi kakšen stik. Da se kamera hitreje reši kondenza v svetlobnem jašku, lahko iz nje odstranite objektiv. Pri kondenzu v notranjem delu objektiva, premikajte zum obroč, da se v objektivu ustvarja podtlak in s tem gibanje zraka. Da se izognete kondenzu na kameri, pustite hladno kamero kar v fototorbi ali jo zavijte v vrečko in počakajte, da se kamera počasi ogreje.
V vrečko lahko k kameri dodate tudi silica gel, ki nase vleče vlago. Silica gel dobite skoraj ob vsaki novi napravi v škatli. Shranite ga in ga imate s seboj v fototorbi, da ga boste ob potrebi uporabili. Stari fotografski trik je tudi uporaba vakumsko zapakiranega riža. Odprete vrečko riža, jo date k kameri v fototorbi in riž bo nase vlekel vlago.
Če se v hladnih dneh vozite v avtu in greste na fotografiranje v mraz, imejte svojo opremo raje na bolj hladnem mestu. Recimo v prtljažniku. Vlaga se prime tudi na toplo kamero. Če pri močnem minusu fotografirate zunaj vedite, da lahko že vlaga, ki jo povzročite z dihanjem v bližini kamere doprinese k tanki zmrznjeni plasti na prednji leči ali filtra.
Ko vam kondenz "zmehča" posnetek, bo treba počakati, da se kamera ogreje. V Ptuju je bil zunaj hladen zrak, nekaj nad 0 stopinj, v notranjosti pa toplo.
Sol, morska voda
Sladka voda niti ni težava. Če ni prišlo do električnega stika, potem bo kamera z nekaj posegi še oživela. Obvezno najprej odstranite baterijo jo posušite in dajte na čiščenje, da se prepreči korozija. Če vašo kamero objame morska voda, le ta izgubi vsako voljo do delovanja in se lahko poslovite od nje. Tudi v objektivu je veliko elektronike tako, da je tudi ta je najverjetneje izgubljen.
Na barki, kamero nikakor ne pustite, da po njej pršijo slane kapljice, ko želite narediti čim boljši posnetek. Tudi, če ste ob ali na morju nekaj tednov in je v večini primerov veter, valovi, zna droben prš priti v notranjost in prinesti uničujočo sol.
Eno pa vemo iz prakse. Tudi, če vam pade kamera v morsko vodo, podatki na kartici ostanejo. Vsaj nekaj je rešeno (Članek: Fotokamera v vodi - Kaj je z našimi fotografijami)
Prah
Prah je bolj nadloga, kot težava. To pa se hitro spremeni, ko smo izpostavljeni cvetnemu prahu, ki je lepljiv, oziroma drobnim trdnim delcem, katere nosi veter, kadar smo na peščenih terenih. Na tipalu boste prah hitro opazili, če zaslonko zaprete na višje vrednosti. In kot že poznano iz članka o prahu na tipalu, prah že kupimo skupaj s kamero.
Predvsem na kamerah iz razreda CSC bodite pozorni na prisotnost prahu in menjave objektiva. Večina teh kamer pred tipalom nimajo zaščite, recimo kamere DSLR imajo pred tipalom zrcalo in vedno zaprt zaklop. Zato je dodatna oprema, za možnost čiščenja tipala še kako dobrodošla. Posnetek je posnet pri f/22.
Pesek
Če ste v puščavi in veter nosi pesek, se bo ta prijel na gumaste dele vaše kamere, ali lahko celo pride v ohišje kamere in še posebej hitro objektiva. Tudi drug peščeni prah je dovolj nevaren, da se premikajoči deli v kameri ali objektivu ustavijo. Takoj ko je možno očistite zunanjost kamere in doma odnesite opremo na čiščenje.
Priporočam, da s seboj na prašni potep vzamete le zaščiteno kamero. Naj bo varno shranjena v kakšni torbi ali vrečki in jo uporabite, ko ni veliko prahu v zraku. Še najbolje se obnesejo fotokamere iz razreda trdnih in zaprtih ohišij (članek: Fotokamere za ekstremne razmere)
Če že fotografirate v takšnih pogojih vzemite teleobjektiv, da ste umaknjeni od večjega oblaka peska. In, če pesek nosi k vam, zakrite kamero, oziroma čim manj premikajte zum, da vam drobci ne gredo v notranjost objektiva. Ob prvi možnosti kamero dobro očistite, doma pa na čiščenje v servis. FotoPOTEP Dubaj.
Po takem preizkusu sledi temeljito čiščenje.
Čopiči Lens Pen, so dobrodošli za čiščenje prahu, kot čiščenje umazanije iz prednje leče objektiva. (Članek: Čiščenje objektiva)
V primeru močnega vetra, ki dviguje droben pesek, je kamero primerno zaščititi. Zadostuje že vrečka.
Vlaga
Pri nas je visoka vlažnost samo v kakšnem industrijskem okolju. Recimo v papirni industriji na začetku stroja, kjer se celuloza meša z vodo ter stisne in pri visoki temperaturi voda izpari.
Popotnik se bo srečal z močno vlago v naravnem okolju. Pri nas v kakšnih jamah, ali ob dolgotranjem dežju ob rekah, jezerih...
Izrazita vlažnost je prisotna v tropih zaradi močnih nalivov, toplega ozračja in mokre zemlje. Tudi, če nismo v gozdu je vlage na teh področjih zelo veliko. Večkrat grem na Bali. Če smo tam mesec dni, ni težav. Toda po nekaj mesecih se na usnju v omari že začenjajo nabirati plesen, računalnik pa je po letu dni deležen obilnega korodiranja. Enako velja za fotokamero.
V primeru izrazite vlažnosti je za več tedensko delovanje dobro bolje zaščititi kamero. Kadar je ne uporabljamo, lahko v vrečko ali bolje zaščiteno torbo dodamo vrečke silica gel. V močni vlagi se lahko prikradejo tudi drobne glivice, katerih ni lahko odstaniti.
Sneg
Omenil sem že, da se topi počasi. Pomembno je le, da vsake toliko časa obrišete snežinske in kaplje iz kamere ter jo date pod bundo, ko ne fotografirate. Na osnovnem tečaju (spodnji video) smo več kot tri ure fotografirali v močnem sneženju, pa nobena kamera ni nehala delovati zaradi snega. Zaradi mraza in posledično hitreje prazne baterije pa.
V vse mogočih razmerah sem preizkušal foto opremo. Marsikatero tudi za možnost uporabe v vojaške namene.
Za konec
Večina hobi fotografov se s temi problemi ne ukvarja. Lepo skrbijo za svoje kamere. Zaradi možnih udarcev ali prahu so v fototorbah ali nahrbtnikih. Dež ali sneg se le redko kdaj dotaktne njihove kamere, enako ekstremna vlaga, še manj morska voda.
Nekateri pa ali ne vedo, ali načrtno tvegajo. Oziroma, če ste vsaj malo popotnika potem je dobro vedeti, kajti marsikateri situaciji se ne da izogniti. Sam sem v več kot treh desetletjih preizkušanja razno razne fotografske opreme ugotovil, da oprema zelo veliko zdrži. Padla mi je že v puščavski pesek, sladko vodo, na beton in tudi val morske vode je že zalil ohišje ter objektiv. O močni vlagi in mrazu ali temperaturi sem tudi že pridobil veliko izkušenj. Zaenkrat sem imel tudi veliko sreče in oprema je zdržala. Zgodilo pa se je že kakšnemu udeležencu, da je v kamero ali objektiv iz hobi razreda zašel pesek in je bilo potrebno čiščenje.
Še največ nadležnih težav je lahko s prahom na tipalu ali v notranjosti objektiva. Novejše kamere imajo že samočiščenje tipala in le, če je na tipalo zašel večji lepljiv delec, bo treba na čiščenje v servis. Če pride večja smet med leče v objektivu malo obračamo obroč za zum in zna delec pasti na manj moteče mesto.
V primeru, da ste večkrat izpostavljeni ekstremnim razmeram, ki lahko škodujejo vaši kameri, si za te primere izberite zaščiteno kamero.
Kamere z zaščitenim ohišjem niso samo ozko namenjene za fotografiranje v vodi. Uporabljamo jih lahko za vse ekstremne namene. Le bolje se počutijo v za druge kamere preveč ekstremnih pogojih.
Moji preizkusi fotografske opreme niso nič kaj nežni za opremo. Vendar le tako si lahko prepričan in veš, da lahko veliko zdrži. Oziroma da veš, kako s posamezno opremo ravnati, da ti bo služila, ko jo potrebuješ.
Vlaga v kameri ali objektivu je večinoma zaradi kondenza, če smo prišli iz hladnega v toplo. Če bomo kamero zavili v plastično vrečo in jo v toplem prostoru odvili šele čez deset minut bo mnogo manj ali nič kondenza in boste lahko fotografirali.
V primeru močnega dežja ali, če vam bog ne daj kamera pade v sladko vodo, hitro izvlecite baterijo in upajte, da bo kamera po sušenju še delovala. Imeli ste srečo. Kajti v primeru slane vode ste kamero izgubili. Če vam je kakšen morski val malo zmočil kamero in ta še deluje, vam vseeno priporočam čiščenje na servisu. Sol na in v ohišju močno privlači vlago.
Če gremo v težavne pogoje, nam lahko pomaga tudi dodatno zaščitno ohišje. Ne zaščiti kamero samo pred pritiskom vode, ampak tudi pred blatom, udarci... Res, da nekaj stane, vendar bo obvarovalo vašo kamero do zadnjega diha. Za vlago, pesek, si lahko izberete zunanjo zaščito.
Pojdite na servis, če ste bili v puščavi, na drugih močno prašnih mestih, močni vlagi... Droben prah zna škodovati navojem v objektivu ali zaklopu v kameri, vlaga pa poskrbi za začetek korozije.
Zanimivo! Vemo, da mora avto na servis in čiščenje. Še celo zase kdaj poskrbimo za servis pri zdravniku. Za kamero?
