Nasvet pred nakupom objektiva – Preizkusite ga

Slaba kakovost objektiva?

V analogni dobi so bile za današnje razmere številke o prodaji objektivov zelo skromne. Vse od leta 1959, ko se je s kamero Nikon F začela doba sistemskih kamer, pa do zatona analogne tehnike leta 2000, vsa podjetja skupaj niso prodala toliko objektivov, kot se jih sedaj proda v enem letu. Za korekcijo napak, so uporabljali leče s primesmi svinca. Ko so ga morali odstraniti iz leč zaradi ekoloških predpisov, so imeli proizvajalci več težav kako drugače odpravljati napake. Tudi konstrukcije zum objektivov še niso predstavljale visoko kakovost. Obenem je bil pogled na optično kakovost objektiva preko filma, le redko kdaj domena domačega preizkusa. Oziroma film zaradi zrnc barvil in srebra, že pri 10X-ni povečavi, niti ni imel moči prikazati možno kakovost objektiva (slika spodaj - iz preizkusa Objektivi / Eden ali dva? (test iz leta 1997).

Danes je največja rak rana kakovosti objektiva, 1:1 povečava slike na sodobnih zaslonih. Kajti "jumbo" velikosti slike gledamo iz oddaljenosti 50cm in jasno vidimo vse napake. Ob normalnem pogledu na sliko, ali če jo natisnemo, pa večina teh napak ni več opazna.


Velika produkcija in kakovost!

V letu 2011 so bile najvišje številke (27M kosov) v prodaji objektivov. Samo Canon jih je prodal preko 15M kosov. Imeli so kar 58% delež. V letu 2016 so v večji meri na trg prišli še Sony, Sigma, Tamron. Prodaja se je v zadnjih treh letih ustalila na 20M kosov na leto. Od tega ima Canon še vedno 44% tržni delež. V seriji objektivov EF, katero so predstavili leta 1987, so že pri številki 150M prodanih kosov. Nikon je že tudi krepko čez 100M prodanih kosov.

Zaradi velikega povpraševanja, želene količine podjetja težko dohajajo in s tem je končna kontrola objektiva skoraj nemogoča. In to se danes dogaja kot stalnica tudi pri najdražjih objektivih za kamere DSLR in CSC. Tu bi izvzel Leitz in Zeiss, ki pri objektivih najvišjih serij še vedno dodajo listek s podpisom kontrolorja, ki je preveril objektiv pred odhodom iz proizvodnje.

Zakaj danes vidimo napake?

Možnost ogleda slike na domačen računalniškem zaslonu, prinaša vse več vprašanj na temo kakovosti objektivov. Ne, da se objektivi v kakovosti zapisa razlikujejo samo glede na cenovni razred, ali med enogoriščne in zum. Ampak že med enakimi objektivi ni več zgolj samo nekaj normalnih odstopanj. Žal kontrole posameznih leč, med sestavljanjem in nato končnim objektivom ni več. Pred leti sem bil s kolegi iz DIWA Awards povabljen na obisk tovarne Leica v Wetzlarju. Kaj pomeni njihova optika v fotografskem in drugem svetu ni potrebno podajati. Predstavili so nam izdelavo objektiva od izračunov, preko materialov za leče, njihovo brušenje in sestavljanje. Prav pri sestavljanju objektiva smo se ustavili za nekaj ur. Inženirji premerijo leče in jih razporedijo po optičnih karakteristikah. Že tu morajo biti odstopanja v kakovosti minimalna. Leče, katere ne dosegajo minimalnega standarda odstranijo. Nato sestavijo skupino leč. Če so odstopanja prevelika, zamenjajo lečo, ki poruši optično kakovost. Na koncu se skupine sestavi v celoto. Če objektiv ne dosega minimalnih želenih standardov, ne dobi certifikata in končnega podpisa, torej ne bo šel iz proizvodnje. Pri proizvajalcih, kjer se prodaja objektivov meri v milijonoh, pa verjemite, tudi pri najdražjih objektivih, že nekaj let ni več niti pol toliko kontrole. Pri osnovnih pa je niti ne more biti.

Na trgovske police dobimo vse mogoče. To kažejo tudi podatki, da iz proizvodnje pridejo celo enogoriščni 50mm, 85mm in zum 24-70mm, 70-200mm f/2.8 objektivi, s katerimi uporabniki niso zadovoljni in so daleč od povprečne kakovosti zapisa.

Leta 2014 sem podal sledeče primere:

Osnovni kit objektiv Canon 18-55mm EF-S je imel zanimiv "rainbow" efekt  (članek).

Pred leti sem želel preizkusiti objektiv Nikkor 17-55mm f/2.8 DX. Tri sem vrnil uvozniku, ker mi kakovost ni zadostovala. Nisem verjel, da je lahko optično tako povprečen, zato preizkusa za članek niti opravil nisem.

Prvi objektiv Sigma 85mm f/1.4 EX DG HSM katerega sem prevzel na preizkus, je imel opazno napako kromatske aberacije (zamika barv) pri najbolj odprtih zaslonka od f/1,4 do f/2.

Objektivi Canon 17-85mm EF-S so bili že konstrukcijsko narejeni z napačno lečo in odboji svetlobe so bili zelo izraziti. Zamenjati so morali celotno prvo serijo. Vendar te napake niso odkrili v proizvodnji, ampak prvi kupci.

Poznamo primere, ko objektiv ne ostri in ne ostri. Šele naslednji deluje zadovoljivo. Ali obratno. Lahko da v roke dobimo kit objektiv, ki deluje nenormalno odlično. Pač, se določen sklop leč poklopi in dobimo vso možno kakovost.

Leto 2018

Kolega je kupil objektiv 16-35mm f/2.8. Na desnem robu je bila rahla neostrina (slika spodaj), kar si opazil šele pri pozornem ogledu slike na 1:1 povečavi. Večina te komaj opazne napake ne vidi. Preizkusila sva štiri druge objektive in vsi so imeli podoben zapis. Ima napako celotna serija?

Bralec je poslal nekaj primerov fotografij (slika spodaj), z vprašanjem, če se mi zdi kromatska aberacija v mejah normale. Vsaj tako so mu rekli v trgovini, ko je prinesel objektiv nazaj. Ker sem sam naredil preizkus enakega objektiva in na preizkušenem napake v tako ekstremni meri nisem opazil, se je še enkrat potrdilo, da je treba objektiv ob nakupu preizkusiti. Odgovor bralcu je bil, tako močne aberacije še nisem videl.

Sem pa zadovoljen z odgovorom trgovca, ko sem mu preposlal težavo. So bili takoj pripravljeni objektiv pregledati in, če je res taka napaka, objektiv zamenjati z novim. In verjamem, da ga bo fotograf sedaj preizkusil.