Tehnika sledenja premikajočega objekta "panning", s katero preko kamere sledimo objektu z njegovo hitrostjo, je že dolgo poznana.
V dobi analogne fotografije ni bilo vedno na voljo visoko občutljivih filmov. Zato so se predvsem v avtomobilskih športih, fotografi posluževali drugačne tehnike. Premikajoči se objekt se s kamero spremlja v njegovo smer in dosežemo zanimiv efekt.
Panning - spremljanje objekta
S kreativnimi nastavitvami so nam na voljo še druge možnosti, da pridemo do bolj všečnih fotografij. Na fotografu je, da s pomočjo izbire tehnike in nastavitev naredi drugačno, bolj kreativno fotografijo. In tehnika sledenja (panning), je že ena izmed teh.
Tehnika
Najlažje je delovati tako, da preko funkcije S (Tv) izberemo želeni čas cca. 1/15 - 1/30 sekunde, kamera pa nam glede na moč svetlobe sama izbere zaslonko.
ISO mora biti v dobri svetlobi nizek (100 ali nižje), saj uporabljamo dolg čas osvetlitve. Ko je svetlobe preveč ob uporabi dolgih časov, si lahko pomagamo s sivinskimi filtri (članek: ND / Neutral Density /sivinski filtri).
Če fotografiramo bližnje hitre motive ali s teleobjektivom, ter posledično krajšimi časi 1/60 – 1/125... sekunde, je odvisno od moči svetlobe ISO lahko višji.
V primeru spodnje fotografije kolesar prihaja iz desne smeri. S kamero se premaknemo v desno, kolesarja že 20, 30m prej ujamemo v iskalo in ga sledimo z njemu tem bolj enako hitrostjo. Točka ostrenja nam je lahko nek orientir in je vseskozi na določenem delu telesa. Ko kolesar pride pred nas prožimo, vendar se z gibanjem za njim ne ustavimo.
Ker je zaradi dolgega časa zaslonka močno zaprta (f11 in več), je dovolj globinske ostrine, da lahko kolesarja izostrimo že takrat, ko ga začnemo slediti.
V primeru slabe svetlobe in odprte zaslonke ali daljše goriščnice kjer je malo globinske ostrine, lahko izostrimo na delu ceste ali želene pozicije kjer predvidevamo, da se bo premikajoči objekt pripeljal. Zaklenemo AF (AF-L), ali po izostritvi izklopimo AF preko gumba na objektivu in objekt začnemo slediti do mesta kjer smo izostrili.
AF-C (AI Servo) izkoriščamo predvsem s kamerami, ki uporabljajo najnovejše ostrenje s pomočjo razpoznavanja objekta, obraza... Pri kamerah s klasičnim AF, nam lahko točka ostrenja pobegne iz objekta ali pride na tonsko površino brez kontrasta, s tem se posledično za nekaj trenutkov AF izgubi.
Bolj kot je zaslonka zaprta (višja številka), bolj so vidne potegnjene črte kontrastnega dela nepremičnega dela motiva, zaradi večje globinske ostrine (razlaga globinske ostrine - Globinska ostrina v pokrajinski fotografiji). Pri odprtih zaslonkah je slika stoječega dela motiva bolj mehka. Za manj svetlobe in posledično bolj odprte zaslonke lahko uporabite ND (sivinski) filter (članek).
Bolj mehko sliko dobimo tudi, če zaklenemo AF v oddaljenosti objekta kjer bomo prožili in ne, da prihajajoči objekt izostrimo v trenutku, ko smo ga začeli slediti in je še oddaljen od nas.
Stabilizacijo preko tipala ali objektiva z enojno funkcijo je treba izklopiti. Če imate možnost nastavitve stabilizacije II., ki stabilizira samo vertiklani premik, izberite to možnost.
Pri uporabi kompaktnih fotokamer lahko pri močni svetlobi kljub najnižnji številki ISO pride do preosvetljenosti. Velika večina kompaktnih kamer lahko zapre zaslonko le do vrednosti f/8, niti na njo ne moremo dodati ND filtra.
Kolesar je ostal relativno oster, ozadje pa zamegljeno. In prav ta zamegljitev pritegne ter nam poda drugačnost. Za kolesarjem je polno vej dreves, lahko bi bili gledalci, ograje, reklamni panoji, drogovi. S tehniko sledenja so ti elementi manj moteči, kot če bili ostri. Glavni del motiva dobi s tem večjo pozornost.
Ostrina je v tehniki sledenja premikajočega se objekta relativna. Bolj točni smo v hitrosti spremljanja, večja bo nepremaknjenost želenega objekta in višja njegova ostrina.
Vendar le redko kdo pikolovsko gleda zgolj tehnično plat fotografije, saj prevladuje sam efekt. Nemogoče je dobiti popolno ostrino, kot bi recimo fotografirali pri 1/4000 sekunde. Vendar imamo pri daljših časih osvetlitve na razpolago še dovolj svetlobe, da ISO ne dvigujemo v višave in s tem izgubimo barvitost ter izrazimo šum.
Kateri čas osvetlitve izbrati za tehniko "panning"? Odvisno od hitrosti objekta, oddaljenosti od njega v trenutku proženja, goriščnici in želji po efektu. Ni pravila, treba je v poizkuse. Z več izkušenj si lažje izberemo začetne parametre.
Sprva lahko uporabimo široki kot, da se navadimo slediti motiv. Nikakor ne pozabimo, da se uporablja dolg čas osvetlitve. Zato po pritisku na prožilec ne ustavimo sledenja s kamero, saj bo premikajoči se objekt na sliki zopet premaknjen, ker se pelje naprej še v fazi odprtega zaklopa. Torej, po pritisku na prožilec moramo s kamero slediti motiv še nekaj trenutkov.
Za tekače in kolesarje lahko začnemo z 1/30 sekunde. Avtomobile v mestu zajamemo med 1/20 sek. do 1/60 sekunde. Hitrejše objekte pa lahko zajamemo med 1/30 sek. do 1/250 sekunde in naprej ob res hitrih. Vedite, vse je v naši želji, kako naj deluje efekt na sliki in predvsem v naših izkušnjah. Brez prakse ne gre!
Za spoznati kako premikati kamero in slediti objektu, lahko uporabimo načim, da nastavimo preko programske nastavitve na S (Tv), izberimo čas 1/30 sekunde in ISO 100. Prislonimo kamero k očesu, izostrimo prst, ter začnemo premikati roko. S kamero (točko ostrenja) vseskozi sledimo izostrenemu prstu. Premikamo roko in kamero levo in desno in vmes prožimo. Po pritisku na prožilec se nikakor ne ustavimo in še vedno sledimo premikajoči roki. Bolj se s kamero prilagodimo hitrosti premika roke, bolj bo poudarjena ostrina le te.
Pozor, objektivi imajo najkrajšo točko ostrenja. Podatek je zapisan na objektivu. Če je roka preblizu objektiva lahko, da kamera ne izostri.
Sledenje objekta II.
Panning večinoma izkoriščamo v smeri levo-desno, gor-dol ali obratno. Lahko pa izvedemo tudi sledenje premikajočega objekta v smeri naproti ali od kamere. V tem primeru se s hitrostjo objekta, s pomočjo motorja, avta..., premikamo tudi mi.
Za drugačne posnetke od klasičnih se preizkušajte v tehniki panning! Od 10, 20-tih ali več posnetkov bo že kakšen zadovoljiv. Ga ni profesionalnega fotografa, ki pride na teren, nastavi kamero, jo potegne za motivom, škljoc in to je to. Treba je poizkušati in imeti nekaj prakse, da gre vse skupaj lažje in bolje. Pomemben je timing in prava hitrost premika kamere, predvsem pa praksa.
S tehniko panning se preizkusimo tudi na mojem osnovnem ter naprednem tečaju fotografije (tečaji e-Fotografija).
