Vulkan Batur na Baliju - nočni vzpon in sončni vzhod

Bali ni le dežela templjev in riževih teras, ampak tudi še delujočih vulkanov. V osrčju otoka se dviguje mogočen stožec vulkana – Gora Batur. Gre za še vedno aktiven vulkan, ki je nazadnje izbruhnil leta 2000. Z višino 1.717 metrov sicer ne spada med najvišje, a ponuja eno najlepših in najbolj nepozabnih doživetij na otoku – nočni vzpon na vrh, da ujameš sončni vzhod, ki s svetlobo zariše silhuete vulkanov na vzhodu Balija in razgrne pogled na istoimensko jezero globoko spodaj.

Za domačine Batur ni le gora, ampak sveti kraj. Pohod se odvija v mislih na božanstva, pohodnikom pa vodiči pogosto okoli pasu zavežejo barvit trak kot simbol spoštovanja in povezave z duhovnim svetom. Ob poti stoji več manjših templjev, kjer domačini darujejo cvetje, riž in kadila. Ta preplet narave in duhovnosti pohod spremeni v posebno izkušnjo, ki presega zgolj fizični napor.

Vzpon se začne v temi. Na FotoPOTEPu smo na lokaciji kakšno uro prej, kot klasični pohodniki. Vsaj pol ure pred začetkom sončnega vzhoda moramo biti na gori. Okoli tretje ure zjutraj, ko večina otoka še spi, smo na izhodišču pod goro. Vodnik da nekaj osnovnih napotkov, poda ti čelno lučko, vodo in pot se lahko začne. Z obilo pričakovanja stopiš v noč. Sprva pot vodi po položni stezi, prekriti s pepelom in peskom, nato pa se začne vzpenjati vse strmeje. Povzpenjaš se po shojeni poti, večinoma po mehki, razdrobljeni podlagi, ki ti beži pod nogami. Obdaja te vonj po žveplu in tople sapice iz razpok pričajo, da hodiš po živem ognjeniku.

Po dobri uri in pol hoje,stopiš na vrh. V temi te še bolj objame tišina, le žareče lučke pohodnikov, ki še prihajajo za tabo, pričajo, da nisi sam. Zarja na vzhodu se komaj prebuja. V zraku je močan vonj po žveplu, ki kot para prihaja iz razpok. Pripraviš opremo in čakaš. Nato se začne čarovnija.

Vulkan Batur na Baliju - Sončni vzhod

Nebo se začne barvati v temno modro, nato v oranžno in, ko se prikažejo prvi žarki iza vulkanov v zlato. Spodaj meglice še prekrivajo dolino in trajalo bo kar nekaj časa, da bo zlata svetloba padla tudi na njih. Pred tabo se razgrne jezero Batur, obdano s strmimi stenami kaldere. Na levi se dviga Gunung Abang, čez dolino pa veličastni Agung, najvišji balijski vulkan, ki v jutranji svetlobi deluje skoraj svet. Ob jasnem vremenu se daleč na obzorju pokaže celo Rinjani na sosednjem otoku Lombok.

Težko je opisati občutek, ko sediš na robu kraterja in gledaš, kako se svet prebuja. Počutiš se kot v kakšnem zgodovinskem filmu. Stojiš na še živem vulkanu, pred tabo pa z zlato svetlobo obsijano več vulkanskih stožcev. Samo še čakaš na izbruh in akopolipso.

Hitro zbistriš misli. Saj si kot fotograf vstopil v laboratorij svetlobe: mehki prehodi, kontrasti, topli toni, dajejo v tem kratkem oknu zlate svetlobe vsakemu posnetku, mističen pridih. Priporočljivo je imeti širokokotni objektiv za posnetke krajine, teleobjektiv za detajle vulkanov v daljavi in, če želiš izkoristiti mehko jutranjo svetlobo, ki jo še dodatno pričarajo meglice. Obenem izkoristiš bliskavico, za doosvetlitev oseb, katere želiš dobro osvetljene na fotografiji. Na portretu se zgodi združitev dveh svetlob. Naravne in umetne.

Ko sonce osvetli kaldero, spodaj oživi življenje. Ob obali jezera domačini obdelujejo rodovitno vulkansko zemljo – v urejenih gredicah rastejo čebula, čili, paradižniki in druga zelenjava.

V vaseh, kot je Kintamani, vlada miren vsakdan, domačini pa še vedno uporabljajo tradicionalne drevake – izdolbljene lesene čolne – za plovbo po jezeru. Ljudje so odprti in nasmejani, kar skupaj z barvitimi detajli okolice ustvarja izvrstne motive za fotografsko raziskovanje. Tu naj poudarim! Priporočam, da se na lokaciji, kjer se dogovorite za pohod na Batur, dogovorite še za ogled vasi Kintamani in pokopališča Trunyan. Obe lokaciji sta na obali jezera in zelo zanimivi tako za videti, kot fotografirati.

Pokopališče Trunyan je posebnost s svojim znamenitim pokopališčem, kjer se ohranja starodavna balijska tradicija. Umrlih tu ne pokopavajo, temveč jih položijo v bambusove košare pod posebno drevo »Taru Menyan«, za katerega verjamejo, da nevtralizira vonj razkrajajočih se teles. Do pokopališča prideš lahko samo po vodi - seveda z drevakom - kar daje obisku dodatno simboliko in mistiko.

O pokopališču Trunyan sem napisal že članek; Pokopališče Trunyan z magičnim drevesom Taru Menyan / Bali.

Zaključek

Že 15 let je minilo, ko mi je naš gostitelj Andrej (Bali Vila Zala) predlagal, da peljem skupino na vulkan. Tudi pri naslednjih FotoPOTEPih na Bali smo šli na goro, če so nam bili bogovi naklonjeni in razpihali oblake, ki zakrivajo pogled na sončni vzhod in okolico.

Vzpon na goro Batur je veliko več kot zgolj nočni pohod. Je doživetje, kjer se narava, kultura in duhovnost prepletejo v en sam trenutek – trenutek, ko sonce obsije jezero in vulkanske vrhove Balija. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da stojiš na živem vulkanu, kjer vidiš kako iz razpok prihaja para. Batur je nazadnje izbruhnil leta 2000. Najvišji vulkan Agung, ki je oddaljen zgolj 18km zračne črte pa leta 2019. Ta misel doda posebno težo vsakemu koraku in spomni, da je pokrajina, ki jo občudujemo in fotografiramo, hkrati veličastna in nepredvidljiva.

Kot popotnik začutiš skromnost pred močjo narave, kot fotograf pa dobiš priložnost ujeti svetlobo in prizore, ki jih drugje ni.

A velja dodati tudi iskreno opozorilo – sončnega vzhoda na vrhu žal nimaš vedno priložnosti videti. Batur se dviga visoko nad pokrajino in pogosto ga objemajo oblaki. A domačini poznajo ritem vremena in te pogosto že dan prej opozorijo, ali boš imel srečo z jasnim jutrom in nepozabnim pogledom.

In čeprav te včasih na vrhu pričakajo oblaki namesto sončnega vzhoda, ti prav ta nepredvidljivost podari izkušnjo, ki je nikoli ne pozabiš.

Popotniški nasvet

Izlet ponujajo lokalne agencije, ali povprašajte v nastanitvi.

Začetek pohoda: med 2:30 in 3:30 zjutraj (z organiziranim prevozom do izhodišča).

Trajanje: 1,5–2 uri hoje do vrha, višinska razlika okoli 600–700 m.

Težavnost: zmerna, primerna za večino z osnovno kondicijo.

Vodič: obvezen (zaradi varnosti in orientacije v temi).

Kaj obleči: športna/pohodniška oblačila, vetrovka ali topla jakna (na vrhu je hladno), pohodni čevlji ali superge z dobrim oprijemom.

Kaj vzeti s seboj: naglavna svetilka, voda, prigrizek, zaščita pred soncem za sestop.

Povratek: navadno okoli 8:00–9:00 zjutraj, odvisno od tempa in postanka na vrhu.

Po povratku priporočam še obisk vasi Kintamani in pokopališča Trunyan. Za obisk se dogovorite že v naprej.

Nasvet za fotografijo

Najboljši čas za fotografijo: prihod na vrh 30–45 minut pred sončnim vzhodom (blue light).

Priporočena oprema: fotokamera ali fotofon z dobro občutljivostjo pri slabi svetlobi, širokokotni objektiv (16–35 mm ali 24 mm ), teleobjektiv (70–200 mm ali daljši)...

Posebni trenutki: prva svetloba nad jezerom, meglice iz kaldere, pogled na Trunyan z drevaki, Rinjani ali Agung v oranžnem jutru.

---

Ob opisovanju krajev in lokacij, vedno podam oceno od 1-5, glede na moj osebni popotniški in še posebej na fotografski vtis.

Vulkan Batur na Baliju - Potovanje / 5

Vzpon na Batur je bil eno tistih doživetij, kjer utrujenost in zgodnje vstajanje povsem izgubita pomen. Hoditi v temi, s čelno svetilko, medtem ko se nad vulkanom počasi rojeva dan, je poseben občutek. Ko prispeš na rob kraterja in zagledaš jezero globoko spodaj ter silhuete vulkanov v daljavi, doživiš Bali v svoji najbolj prvinski obliki. Domačini, ki te že čakajo s toplim čajem in kuhano banano, dodajo izletu domačnost in avtentičnost. Potovanje na Batur je več kot pohod – je srečanje z naravo, kulturo in samim sabo. Čeprav se na vrhu zbere precej pohodnikov, ima vsak trenutek v sebi pridih nečesa posebnega. To je izkušnja, ki jo na Baliju preprosto moraš imeti. Kot popotnik si dobil pogled za spomin, ki ostane dolgo – več kot razgled s plaže ali obisk tempelja ob cesti.

Vulkan Batur na Baliju - FotoPOTEP / 5

Fotografsko je Batur neprecenljiv. Jutranja svetloba, meglice nad jezerom, silhuete vulkanov Gunung Abang in Agung, v daljavi pa ob jasnem vremenu celo Rinjani na Lomboku – vse to je raj za fotografa. Igra senc in svetlobe ustvarja prizore, ki so skoraj nadrealistični. S širokokotnim objektivom zajameš veličastnost pokrajine, s teleobjektivom pa odkrivaš detajle. Tudi ljudje ob jezeru, nasadi in vasice z značilnimi čolni so odlični motivi. Pokopališče Trunyan pa sploh posebnost. Batur je z okolico pri jezeru eden tistih krajev, kjer fotografije ne nastajajo le kot spomin, ampak kot prava vizualna zgodba.