Bohol – rajski otok s čokoladnimi griči in plažami | Filipini

Bohol sem obiskal kot del svoje poti po Visayasih – to je osrednja skupina filipinskih otokov med Luzonom na severu in Mindanaom na jugu (članek: Filipini - spregledani biser v Tihem oceanu). Regija me je navdušila s svojo tropsko raznolikostjo, številnimi manjšimi otoki, rajskimi plažami in pristnim kulturnim utripom. Prav Bohol pa mi je najhitreje prirasel k srcu – postal je eden mojih najljubših kotičkov Filipinov, kamor bi se vedno znova vrnil.

Na otok sem prispel s hitrim trajektom iz otoka Cebu in istoimenskega mesta (članek: Oslob – plavanje s kitovci na Cebuju). Vožnja do pristanišča Tagbilaran je trajala približno dve uri. Druga možnost je let na Panglao International Airport, ki leži na sosednjem otoku Panglao, kamor letijo številni notranji leti iz Manile in drugih večjih mest.

Po Boholu sem se najraje premikal s skuterjem. Ceste so presenetljivo dobre, prometa ni veliko, vsak zavoj pa je ponujal novo priložnost za fotografiranje, pokušanje lokalne hrane ali kratek pogovor z domačini. Zadnji dan sem preživel na plaži Anda. Do tja sem se peljal skoraj dve uri, a je bilo vredno vsakega kilometra. Popoldne me je ujela ploha in v hotel sem se vrnil popolnoma premočen. A topel dež me ni motil – bil je del izkušnje. Pametno se je izkazalo, da sem imel s seboj anorak, predvsem za zaščito fotonahrbtnika.

Chocolate Hills – čokoladni hribi

Največji fotografski izziv, a hkrati tudi največje veselje, so bili Chocolate Hills. Skoraj popolnoma simetrični griči, posejani po notranjosti otoka, so resnično videti kot iz drugega sveta. Teh apnenčastih vzpetin je več kot 1200, razprostirajo pa se okoli mesta Carmen v osrednjem delu Bohola.

Do razgledne točke se pripelješ po asfaltirani, a nekoliko zaviti cesti. Zadnji odsek vodi na manjši hribček, kjer je urejeno parkirišče in vhod v Chocolate Hills Complex. Po nekaj minutah hoje po stopnicah prideš do razgledne ploščadi, od koder se odpre pogled na valovito pokrajino čokoladnih gričev.

Prišel sem zgodaj zjutraj, ko so se med griči še valile meglice, na razgledni točki pa skoraj ni bilo turistov. Takrat je prizor najbolj čaroben. S fotokamero z daljšo goriščnico sem poskusil ujeti njihovo pravljično zaporedje in kompresijo. Ko se svetloba prebija skozi jutranjo meglico in zariše obline gričev, ima pokrajina skoraj nadrealističen videz – kot da je narava ustvarila svoj lasten vzorec.

Na Boholu traja sušno obdobje običajno od decembra do maja, pri čemer sta marec in april najtoplejša in najbolj suha meseca. Takrat se trava, ki pokriva hribe, posuši in porjavi, zaradi česar dobijo svoj značilen videz in tudi ime - Chocolate Hills.

Tarzier – najmanjša opica na svetu

Obiskal sem tudi Tarsier Sanctuary v Corelli, kjer sem prvič srečal filipinskega tarzierja (Carlito syrichta) – enega najmanjših primatov na svetu. Njihovo telo je dolgo le približno 10 do 15 centimetrov, rep pa je lahko celo daljši od telesa. Najbolj osupljive so njihove izjemno velike oči, prilagojene za nočno življenje – vsako oko je skoraj enako veliko kot njihovi možgani.

Tarzierji so nočne, zelo plašne in občutljive živali, zato je stik z njimi omejen na tiho opazovanje. Poskrbel sem, da sem spoštoval pravila: brez bliskavice, brez dotikanja, brez glasnega govora. Gre za endemita, ki ga najdemo le na nekaterih filipinskih otokih, predvsem na Boholu, Samarju, Leyteju in Mindanau. Danes so pod zaščito, saj so uvrščeni med skoraj ogrožene vrste (IUCN: Near Threatened).

Ko sem ga prvič zagledal, kako nepremično strmi z vejice, sem razumel, zakaj je potrebna posebna skrb. Njegova mirnost ni posledica udomačitve, temveč visoke senzibilnosti, ki jo ima ta drobni prebivalec tropskih gozdov.

Plaže Panglaa in Anda

Za nekaj dni sem se nastanil na Panglau, kjer sem raziskoval plaže. Alona Beach je bila živahna in polna dogajanja – odlična za večerne sprehode. Čez dan pa sem se raje odpravil na Dumaluan Beach, kjer sem našel več miru.

Vrhunec je bila Anda - dolga, skoraj prazna plaža z drobnim belim peskom in turkizno vodo. Popoln pobeg iz množic, kjer sem užival v fotografiranju sončnih zahodov in igre barv nad morjem.

Izleti na otoke

Zjutraj sem se vkrcal na ladjico in odplul proti Balicasag Islandu. Snorklanje z želvami je bila nepozabna izkušnja – že z ladje sem jih lahko opazoval, kako plavajo med koralami. Nato še skok na Virgin Island - čudovita peščena sipina sredi morja. Idealna za lepe zračne posnetke in miren sprehod.

Popotniški utrip Bohola

Vzel sem si čas tudi za plovbo po reki Loboc, se peljal skozi mahagonijev nasad Man Made Forest in občudoval zelena riževa polja. Vse skupaj je delovalo kot sanjska pokrajina, v kateri sem se lahko popolnoma umiril.

Bohol v objektivu

Kot fotograf sem v Boholu našel skoraj vse, kar sem iskal – jutranjo meglico, sončne zahode, divjino, gibanje in tišino. Bil je kraj, kjer sem vsak dan znova našel navdih in kjer sem se z veseljem vračal na ista mesta, ker so bila vsakič videti nekoliko drugače.

Kako priti do Bohola

1. Z letalom: Najlažje je prileteti iz Manile na letališče Panglao.

2. S trajektom: Jaz sem izbral hitro ladjo iz Cebu City do Tagbilaran.

3. Kombinacija: Če potuješ med otoki Visayasov, se lahko povežeš tudi z Dumaguetejem, Siquijorjem ali drugimi bližnjimi kraji.

---

Ob opisovanju krajev in lokacij, vedno podam oceno od 1-5, glede na moj osebni popotniški in še posebej na fotografski vtis.

Potovanje / 5

Bohol je eden tistih filipinskih otokov, kjer se združijo narava, kultura in sproščenost. Že vožnja s skuterjem skozi vasice, ob riževih poljih in kokosovih nasadih je posebno doživetje. Otok ponuja neverjetno raznolikost: od čokoladnih gričev (Chocolate Hills), ki so prava naravna posebnost, do mirnih plaž, kjer se življenje ustavi. Poseben pečat pustijo tudi domačini – odprti, nasmejani in pripravljeni na pogovor. Spominjam se tudi povratka z Ande v močnem nalivu – klasična tropska izkušnja, ki pa me je spomnila, kako pomembno je, da imaš vedno pri roki anorak in zaščito za fotonahrbtnik. Bohol ni le kraj za en dan, ampak otok, kjer bi se človek zlahka zadržal dlje.

FotoPOTEP / 5

Fotografsko je Bohol poln kontrastov. Čokoladni griči so ikonični in z jutranjo meglico dobijo pravljično podobo, a hitro postanejo turistično nasičeni. Plaže ponujajo čudovite motive, še posebej ob sončnih zahodih, ko se nebo obarva v tople tone. Na ulicah in vaseh pa lahko z malo potrpežljivosti ujameš izjemne portrete domačinov in drobne detajle njihovega vsakdana. Skuter je nepogrešljiv za iskanje lastnih kotičkov – tam, kjer ni množic, nastanejo najbolj pristne fotografije. Bohol je fotografski poligon, ki te spodbuja k raziskovanju in iskanju osebnih zgodb skozi objektiv.