Preizkus univerzalne fotoopreme za FotoPOTEP

Še 20 let nazaj veliko popotnikov niti fotografiralo ni. S prihodom digitalne tehnologije in vstopom fotofonov med nas, pa si vsakdo zabeleži na stotine fotografij in video zapisov. S tem so naša potovanja zabeležena in shranjeni so naši spomini iz njih.

matjaž intihar namibija potovanje fotopotep

Fotograf ima še višje zahteve. Iz potovanja želi prinesti domov odlične fotografije. Tako iz smeri tehnične kakovosti, kot zapisa videnih trenutkov. Torej zgolj fotofon ne bo pravo orodje za zajem slike. Izbira fotokamere in dodatne opreme pa hitro pokaže želje fotografa po zajetih motivih. Tudi izbira popotniške destinacije lahko določa kakšno opremo si želimo vzeti na FotoPOTEP.

Ko nas fotofon ne zadovolji več, posežemo po fotokameri. Tisti z nižjimi zahtevami se odločajo za kompaktne fotokamere z močnimi zum objektivi. Dokaj majhna in lahka kamera omogoča, da fotografska oprema nudi dovolj svobode za še vedno enostavno potovanje. Zahtevni fotograf pa nič ne prepušča naključju. Večina fotoopreme katero uporablja doma, gre tudi z njim na potovanje. Več popotniških izkušenj imaš veš, da se še prehitro zgodi, da bi potreboval ravno tisti objektiv ali drugo dodatno opremo, katere nisi vzel s seboj. Se pa da glede na destinacijo zmanjšati nekaj volumna ali teže. Vsaj zame velja, da če grem v azijske dežele, kjer so zame zanimivi predvsem portreti, s seboj ne nosim stojala in dolgih teleobjektivov. Imam pa obvezno enogoriščni portretni objektiv. Za Aljasko kamor potujem v času bele noči, s seboj tudi ne nosim stojala. Daljši teleobjektiv pa je še kako potreben pri živalih. V Afriki stativ pride prav za fotografiranje zvezd ob neverjetno čistem nebu, močan teleobjektiv pa je obvezen za safari in v Afriko me vedno spremlja največ kg opreme. Na Islandiji mi teleobjektiv ni nuja, je pa dobro stojalo. Dolgi časi ob fotografiranju vode in še posebej pri severnem siju so obvezni.

matjaž intihar potovanja fotopotep

Zame glede FotoPOTEPa velja. Kamorkoli grem se odločim koliko opreme gre z menoj in predvsem kakšna. Ker svoje fotoopreme nimam, si ob prevzemu opreme za preizkuse in članke zaželim širok izbor po svoji izbiri. Včasih je dejstvo, da nimam svoje opreme in jo vzamem na preizkus lahko slaba popotnica, če ne veš kako se boš z izkušnjami rešil možnih težav. Recimo imam na preizkusu odlično ohišje kamere, nisem pa dobil možnosti izbrati odličnega objektiva, ali takega, ki bi mi res služil pri določenih motivih. Zato ne malokrat improviziram. V bistvu je še najtežje to, da imam lahko s seboj Nikon in Panasonic opremo. Oziroma, da imam Olympus in Sony, Canon in Pentax... Skakanje iz opreme na opremo tudi meni, ki preizkušam vse proizvajalce lahko dela težave. V določenem trenutku pozabiš kje je kakšna pomembna nastavitev, kje je gumb itd. in improvizacija z nekaj sočnimi besedami se začne. Takrat si rečem, treba bo v lastno opremo za moj način delovanja in motive.


Moj prvi preizkus univerzalnosti

Leta 2010 sem šel na Bali in s seboj vzel samo kamero in enogoriščni 35mm objektiv (Članek: Na fotopotep s samo enogoriščnim objektivom 35mm). Ker sem bil na tem otoku že nekajkrat sem vedel, da me bodo prevzeli motivi portretov. Zato sem tvegal in naredil preizkus ali bi se s tako kombinacijo lahko dobro delovalo na FotoPOTEPu. V zaključku članka sem zapisal;

»Doma si lahko večkrat privoščiš izlet s fotokamero in samo enim enogoriščnim objektivom. Če je bilo kaj zanimivega in bi rabil dodatno goriščnico, lahko naslednjič poizkusiš ponoviti. Potovanje po širnem svetu pa nam le redko nudi možnost ponovitve, če nismo izbrali prave opreme.

Na tokratnem preizkusu na Bali sem spoznal, da še vedno velja, če nimaš na voljo več različnih možnosti izbire goriščnic, gledaš motive drugače. Enostavno odmisliš, ne želiš videti vse tisto kar je daleč in bi zajel z daljšo goriščnico, oziroma ne gledaš motivov, katere bi zajel v širokem kotu. Izkoristiš tehniko, katero imaš na voljo in razmišljanje ter oko se temu prilagodita.

Res pa, da sem si upal vzeti samo eden enogoriščni objektiv le na FotoPOTEP Bali. Tu sem že nekajkrat bil in bom tudi še šel. Nikoli prej in kasneje, nisem šel z digitalno fotokamero na potovanje na tak način.

Nikakor pa ne bi šel na druge FotoPOTEPe s tako enogoriščno kombinacijo. V Namibiji, Aljaski in drugje, kjer je množica motivov od portretov, pokrajine in živali, si s samo enim objektivom močno prikrajšan. Tako da, vsak fotograf gre na FotoPOTEP s svojo kombinacijo opreme. Jaz sem to balijsko pot preizkusil za današnje razmere ekstremno možnost in je šlo skozi. In kot že poudarjeno, si na drugih lokacijah tega ne upam ponoviti. Mimo mene, bi šlo preveč zanimivih motivov, ne da bi prožil kamero.«

Preizkus univerzalnosti v letu 2021

namibija potovanje fotopotep himba matjaž intihar

Razen na zgoraj omenjenih potovanjih s samo enim objektivom, me na večini drugih FotoPOTEPih spremlja več opreme. Žal sta teža in volumen pogojena z letalskimi pravili. V večini primerov ti dovolijo odnesti na letalo 8kg. Sam jih vedno skrijem med 8 in 12kg.

Letos sem šel že drugič v Namibijo. Tokrat sem si za ta meni zelo priljubljeni FotoPOTEP zopet krepko olajšal foto nahrbtnik, oziroma s seboj sem lahko vzel manjšega. Računalnik je bil tisti, ki mi je poleg drona, dodatnega diska in rezervnih baterij težo pripeljal do 6kg. Glede fotoopreme sem vzel univerzalnost. Kar ne bi naredil v DSLR svetu, sem si zdaj dovolil v brezzrcalnem. Objektiv Nikon Z 24-200mm f/4-6.3 VR sem že preizkusil (test: Megazum z odliko) in vedel sem, da bo tehnična plat slike dobra. Opazno boljša od tiste, ki jo nudijo 18-200mm APS-C objektivi za kamere DSLR. Za polni format in 200mm bo marsikdo zastrigel z ušesi, saj gre tudi za fotosafari. Vendar iz izkušenj vem, da bom žival dobil blizu, zelo blizu. Zato se zgolj z 200mm nisem obremenjeval. Levi in sloni na 50m oddaljenosti me ne zanimajo več. Nisem prvič v tem divjem svetu, kjer ti že pika na obzorju da občutek, da si v Afriki in, da je pred teboj celoten živalski svet kot na dlani.

Za kamero sem si izbral Nikon Z5 (test: Nikon Z5 – odličnost za začetek). Majhno in lahko ohišje iz nižjega razreda, ki lepo sovpada z 24-200mm. Še vedno pa ima polno formatna Nikon Z5 dovolj hitrih gumbov za glavne nastavitve, ter preko dodatnega majhnega nastavka omogoča radijsko vodeni fleš. In to je to. Majhna, lahka in sladka kombinacija! Grem na FotoPOTEP z minimalno fotoopreme. Mi bo žal?

V bistvu sem se načrtno odločil za preizkus kako si lahko popotnik, ki ima vseeno velike zahteve po kakovosti slike prihrani nekaj kg in prostora v nahrbtniku. Letalske firme vse bolj restriktivno gledajo na težo ročne prtljage. Tudi nošnja dodatnega težkega fotonahrbtnika na potovanju ni vedno želena. Torej možnost imam izposoditi si in naj gre z mano Nikon Z5, objektiv Z 24-200mm f/4-6.3 VR in bliskavica Speedlight SB-5000.

Nikon Z5, Z 24-200mm in SB-5000 na potovanju

himba namibija potovanje fotoptep matjaž intihar

Na FotoPOTEP Namibija me čaka več zanimivih motivov in pasti glede opreme. Zame osebno je Namibija edina dežela, kjer lahko v enem potovanju fotografiram enkratno, že kar kičasto pokrajino, zanimive portrete in se grem safari fotografijo. Past pa je definitivno prah. V tej peščeni pokrajini in med sipinami ga je vse povsod polno. Prinesem ga iz potovanja domov v kovčku, saj ga veter napiha tudi tja kamor ne želiš. Fotooprema ni izjema, še celo zelo občutljiva je na prah, zato je z menoj vedno komplet za čiščenje. Verjamem pa, da Nikon Z5 in objektiv Z 24-200mm dobro tesnita in tudi tu imam določeno prednost. V domeni krajinske fotografije kjer bo med sipinami največ vetra in prahu, ne bo potrebe po menjavi objektiva.

Še največ dileme sem imel glede safari fotografije. Iz izkušenj vem, da živali oddaljene 50m niti ne fotografiram. Po goriščnici bolj močan objektiv imam, bolj so vidne napake in meglen zapis zaradi vročine, ki iz tal puhti vlago v zrak. S pomočjo izkušenj se znam približati živali na samo nekaj metrov, oziroma počakam tudi uro, da se mi ta približa. Že večkrat sem ravno na račun FotoPOTEP Namibija zapisal, da meni za safari 200mm povsem zadostuje. Obenem sem vedno s tehniko interpolacije v Photoshop povečal fotografijo. Danes je s pomočjo AI tehnologije in filtra Super Resolution (članek: Super povečava ločljivosti – Photoshop AI novost) vse skupaj še lažje narediti v še višji kakovosti. Zato mi 200mm goriščnice in samo 24M točkovno tipalo ni delalo preveč skrbi. Ta je le v tem, kaj če bi se tam malo dlje dogajalo res nekaj enkratnega. Torej če, če bi se!

Ampak to je treba odmisliti na račun kompaktnosti. Konec koncev je to del tega preizkusa, saj nimajo vsi fotografi na voljo 400 in 500mm objektive, oziroma jih ne nosijo s seboj na potovanja. Torej kompromis!

Pokrajina