Dubaj sem prvič obiskal leta 2005. Nič kaj posebnega; letališče, staro mesto ob manjšem zalivu, suk z dnevno ponudbo klasične tržnice, polno lesenih ladjic (dhow) in na kilometre prekopane mivke z nekaj stolpnicami v gradnji. Nekaj glede vizionarskih idej se je že nakazovalo, a izgledalo je vse skupaj še zelo ubogo. Vsak naslednji obisk mi je dal vedeti, da od tega še nekaj bo. Leta 2012 pa sem se odprtih ust vozil po šestpasovnici in vrat stegoval v nebo, da bi videl vrh stolpnic in po 10, 20, 30km novogradenj še kar ni bilo konec.
Danes 2021, bi moral biti odprt Dubai Expo, a so ga zaradi korone prestavili na oktober 2021. Vizije še kar ni konec, novi projekti gredo naprej, ob vsakem obisku je kaj novega, da lahko ostaneš odprtih ust. Dubaj, mesto, ki ga enkrat moraš videti!
Dubaj - Uvod
Video, predavanje Dubaj - Abu Dhabi
Nomadi so ta del arabskega polotoka naseljevali že 3000 let pred našim štetjem. Toda vse skupaj je bilo to področje peščin, redkih oaz, preko katerih so šle karavane arabskih trgovcev. Področje je že nekaj tisočletij prepojeno s trgovino, trženjem, menjavo dobrin z denarjem. Arabski svet je znan po tem, da so dobri trgovci. Angleži so jim v kolonialnih časih dali nekaj znanja, poguma in še danes se večina bogatih arabcev uči v njihovih šolah. Nafta jim je dala močan finančni steber, toda brez idej ne nastane nič. Naftna industrija počasi stagnira in tudi v tem svetu se zavedajo, da je treba gledati v prihodnost. Dubaj je že nekaj let brez naftnih dohodkov. Toda ideje in poslovni pogum so na tem področju močno prisotni. Če se kdaj kje ustavi, kot ob zadnji finančni krizi, ki je najbolj prizadela prav projekte in investicije v gradbeništvu, si arabske države pomagajo med seboj. Že dve stoletji nazaj je Kuvajt pomagal prenoviti ribiško floto v Dubaju. Danes dobesedno iz peska raste futuristična oaza in denar prihaja od vsepovsod. Oazo v najlepših primerih iz knjig poznamo po manjšem tolmunu čiste vode obkroženem s palmami in nekaj zelenja. Tu so se trgovske karavane spočile in lahko nadaljevale pot po puščavi. Dubaj dobesedno postaja velika oaza sredi peska. V zadnjih 10 letih se je pokazalo, kakšne ideje so imeli, in da razvoj mesta ima vizijo in cilj. V bistvu bo to novodobna 500km2 velika zelena oaza za vse novodobne nomade, oziroma popotnike, trgovce, ki potujejo z avioni namesto s kamelami.
Dubaj postaja mesto družinske zabave, novodobne futuristične arhitekture in nakupovalnih navad. Obenem pa nam bolj malo vidno, mesto finančnih in trgovskih transakcij in kmalu, največje okno v svet. Dubaj postaja mesto betona, jekla, aluminija in stekla. Toda obenem tudi mesto vode in zelenja. Včasih si mislim, če iz znanstveno fantastičnih filmov niso naredili mest na luni ali marsu, so te ideje dobile svoje mestu na arabskem pesku.
Bližnja zgodovina Dubaja na kratko
Leta 1830 je bil današnji Dubaj majhna ribiška vas.
Leta 1892 je začelo prihajati vse več izvozno/uvoznih podjetij, saj so z dekretom za vse njih ukinili davek. Število prebivalcev se je podvojilo in začel se je velik in donosen posel z biseri.
Leta 1929 se je začela svetovna kriza in trg z biseri je nazadoval. Začeli so trgovati z vsemi dobrinami.
Leta 1968 tudi v Dubaju začenjajo črpati nafto. Začenja se prvi večji razvoj mesta, vendar že leta 1980 je v dubajskem emiratu nafte premalo, da bi lahko z njo krili stroške novih projektov.
Leta 1971 Britanci zapustijo Arabski polotok in sedem Emiratov se združi (UAE).
Leta 1985 dubajski šejk ustanovi letalsko družbo Emirates z idejo, da bo Dubaj postal turistična atrakcija.
V 90-tih so začeli spreminjati podobo mesta. Začrtali so nove smernice razvoja, v želji postati glavni finančni in trgovski center ter turistična prestolnica na srednjem vzhodu. In takrat se je začel preporod mesta. Želijo biti moderno mesto, vodilno na področu turizma, re-eksporta in finačnega poslovanja. Podobno kot je mesto Hong Kong na vzhodu. Le da imajo v Dubaju možnost nadaljnega infrastrukturnega širjenja.
Leta 1999 so odprli hotel Burj Al Arab. Z enim izmed najvišjih hotelov na svetu in posebno arhitekturo ter ponudbo za tiste z veliko pod palcem, so se vpisali na vse turistične zemljevide. V naslednjih letih so začeli graditi visoke finančne in bivalne stolpnice ter hotele. Arhitekti iz vsega sveta lahko tu svoje sanje futurističnih zamisli spremenijo v realni svet.
Leta 2004 so začeli graditi najvišjo stolpnico na svetu. Konec leta 2009 je bila dokončana in visoka je 828m. Z vsemi do sedaj dodatnimi dokončanimi infrastrukturnimi projekti, je mesto začelo dobivati neko stvarno podobo. Dubaj je zdaj milijonsko mesto, kjer je malo domačinov (15%), v Creeku in na deloviščih so priseljenci (več kot 50% prebivalcev Emirata je iz Indije), v novo zgrajenih stavbah pa se meša poslovni in turistični svet iz vsega sveta. Če gledam iz mojih obiskov mesta se ta iz leta v leto izredno hitro spreminja in dodajajo se kamenčki k neki dobro premišljeni zgodbi. Seveda, tudi Dubaj je pred leti zajela svetovna kriza in nekateri projekti so se upočasnili v izgraditvi. Recimo znana ideja o naselju na otočkih, izgrajenih v podobi sveta. Tudi dokončanje najvišjega stolpa je bilo pod vprašajem, saj ni bilo več investitorjev za ta mega projekt. Na pomoč je priskočil šejk sosednjega in glavnega Emirata iz Abu Dabija. Vendar finančna pomoč nikoli ni brezplačna. Sedaj se stolp imenuje po glavnem šejku Abu Dabija, ki je tudi predsednik združenih Emiratov. Od tu ime Burj Khalifa.
Oktobra 2020 bi moral biti odprt Dubai World Expo. Predstavitev novih pridobitev mesta, ki se širi naprej v puščavo. Zaradi korone so Expo prestavili na oktober 2021 in napovedali nove projekte.
Dubaj danes in "pet letka"
Toda zgodba o Dubaju kot najbolj naprednemu mestu seveda še ni dokončna. Pri njih je se je kriza izpred 10 let hitro končala in v gradnji ali idejni zasnovi so že novi projekti, ki naj bi nekako zaključili tisto, kar so si zastavili pred 20 leti. Tujih investitorjev je še vedno zelo veliko. Tudi v Dubaj pa so se v letu 2020 in zdaj v 2021 poznajo težave zaradi korone in mnogi projekti so se upočasnili, vseeno jim je že uspelo odpreti:
Na Jumeriah že izgrajeni palmi so dodali še nov trgovski center The Point.
Futuristično zeleno mesto "The Sustainable City", prvo samozadostno mesto na svetu, ki se polni s sončno energijo "Net Zero Energy".
Največji trgovski center na svetu (Mall of the world).
Novi vodni kanal (Dubai water canal).
Ker pa se pri njih gradi za naše razmere ekstremno hitro (pri nas v petih letih ne izgradijo predora, tam je postavljeno celo mesto v mestu), bomo kmalu lahko obiskovali:
Največje razgledno kolo na svetu (Dubai Eye). Novi umetni polotok palma (Dubai Waterfront), ki naj bi bil kar 8X večji od že izgrajene Jumeriah. Tu bo še mesto čudes (Falcon city of wonders). Hydropolis bo prvi podvodni hotel na svetu. Izgradili bodo vrtečo se stolpnico (Dubai Rotating Tower). Ker se letalska družba Emirates izredno hitro širi bo tu največje letališče na svetu (Dubai world center). Oktobra 2021 bo v Dubaju tudi veličastno, saj bodo organizirali World Expo. In do tega dogodka bodo izgradili večino novosti.
Kaj bodo napovedali čez 5 ali celo 10 in več let si niti predstavljati ne moremo. Dubaj realno postaja najbolj futuristično, arhitekturno moderno, napredno mesto, ki bo privabilo množico novih prebivalcev kot turistov in poslovni svet iz celega sveta.
Dubaj 2005 - moje prvo srečanje "s peskom" in visokimi stolpnicami v njem
Prvič sem bil v mestu Dubaj leta 2005. V bistvu samo hitri avtobusni ogled mesta ob predolgem čakanju na letališču. Kako so se šli turizem? Če si moral več kot štiri ure čakati na letališču, si se lahko priključil skupini za ogled mesta. Niti ne morem reči, da sem videl kakšno mesto. Kjerkoli so nas peljali, eno samo gradbišče z nekaj visokimi, v večini primerov še nedokončanimi stolpnicami. Vodič je sicer razlagal, kaj vse imajo namen izgraditi, da so že postavili temelje za najvišji stolp na svetu, vendar me gradbišča, pesek, okolica nikakor ni pritegnila. Mesto name ni pustilo nobenega vtisa. Še najbolj zanimivo je bilo, kako dejansko sredi peska (takrat je bilo še okoli letališča in vse do Creeka pesek, pa tudi naprej do finančnega centra) rastejo visoke stolpnice in široke ceste. Naokoli pa vse prazno in pesek. Verjeli ali ne. Tistih nekaj 200 meterskih stolpnic, katere sem gledal iz ceste, me sploh ni impresioniralo. Enostavno v moji glavi ni bil mogoč preskok v razmišljanje, da tu pa raste nekaj zanimivega. Skoraj nemogoče, a res! Fotografiral sem samo hotel Burj al Arab v sončnem zahodu. Žal so šele dva meseca kasneje odprli trgovski center Emirates Mall, v katerem je 240m dolgo smučišče.
Dubaj 2008 - gradi se
Leta 2008 je Pentax napovedal večji novinarski dogodek v Dubaju. Takrat se je o Dubaju že več pisalo, veliko napisanega je bilo že na internetu in Dubaj sem že dojemal malo drugače, kot ob prvem hitrem ogledu. Nekaj dni je ostalo za ogled mesta in bilo je že kaj videti. Še vedno pa veliko gradbišče. Vsi smo se spraševali ali sploh imajo strategijo, kako naj bi izgledalo mesto. Večino že dokančanih področij je bila med seboj zelo oddaljena in nepovezana. Spomnil sem se filmov o divjem zahodu in kako so si tam izbrali zemljo. Kjer si zapičil palico, toliko in toliko hektarov okoli je bilo tvoje ozemlje. Okoli vseh teh sodobnih, visokih stavb pa samo pesek. Kar mi je najbolj padlo v oči je bilo spoznanje, da o pešču ne razmišljajo. Vse je med seboj močno oddaljeno, vmes široke več pasovnice, brez pločnikov in prehodov za pešce... Kljub temu, da sem že videl več novih visokih stolpnic kot pred dvemi leti, med njimi končan trgovski center Emirates Mall, gradnjo marine, metroja in stolpa Burj Kalifa me mesto še ni prepričalo.
Iz 200m visokega hotela Shangri La, sem iz 44 nadstropja fotografiral gradnjo Burj Khalife in metroja (ta je v večjem delu nad zemljo). Z gradnjo stolpa so bili že nekje na ¾, v bistvu še sami niso vedeli kako visoko bodo šli. Okoli pa zopet pesek, gradil se je še velik rondo in šestpasovnici. Samo na gradnji stolpa je takrat delalo več kot 5000 delavcev. Dobesedno eno samo mravljišče v pesku. Izgledalo je, kot da se veliki otroci igrajo v peskovniku. Enako je izgledalo v Dubaj marini. Dobesedno v krogu same stolpnice v izgradnji. Za koga, kdo bo vse to poselil sem se takrat spraševal. V Emirates mall, kjer je tudi smučišče, so me ustavili na nekem razstavnem prostoru. Prodajali so hiše na palmi Jumeriah. Dan prej smo si ogledali ta umetni otok v obliki palme. Cena povsem dokončane hiše, katere so ponujali je bila takrat 80.000$.
Dubaj v video iz obiska 2008
Dubaj 2014 marec
Vse kar sem preslišal od vodiča leta 2005 in kar sem nekako medlo dojel leta 2008, je v večji meri končano. Po mestu Dubaj se da s taksiji lahko potovati med eno in drugo zanimivo destinacijo. Tudi metro je že delujoč, tako, da nismo vedno odvisni od taksija. Le ti so odlična poslovna priložnost in vir zaslužka za mesto. Ne da so dragi, ampak potrebuješ ga kamorkoli se želiš premakniti. Imajo tudi mestne avtobuse. Vendar za turista nimajo narisanega niti plana prog.
Dubai 2015 novo leto
Konec leta 2014, za novo leto, sem se odločil ponovno vstopiti v to impozantno mesto. Lahko rečem, po stavbah, trgovinah, aktivnostih sodeč ameriško mesto sredi arabske puščave. Zanimalo me je kako se fotografu predstavi Dubaj po odprtju visokega stolpa, metroja, marine in predvsem kako se da ujeti novoletni ognjemet.
Najprej naj povem, da Dubaj še zdaleč ni tipično arabsko mesto. Domačinov je malo, zelo malo. V emiratu jih je samo 15%, vse ostalo so tuji državljani. Razen turistov in izobražene delovne sile iz Evrope, Avstralije..., so tu v večini priseljenci iz Indije, Šrilanke, Bangladeša, Pakistana. Zato samo fotografiranje ljudi ne predstavlja večjih težav. Je bolje kot v Evropi, kjer te že vsak drugi grdo pogleda, ko dvigneš fotokamero v njegovo smer. Se pa vsem nekam mudi, prodajajo, zato se da fotografirati na tržnicah ob starem delu Dubaja.
V novem delu mesta, kjer so stolpnice je množica turistov. Vse hiti, gleda navzgor, nakupuje, išče pot, taksi... Bolj se ukvarjajo s tem kot z vami in vašo fotokamero. Pa vseeno. Tudi fotograf se več ukvarja z motivi arhitekture kot z ljudmi. Razen v starem delu mestu, kjer so v glavnem manjše trgovinice in tržnice.
Dubaj v video iz Novo leto 2015 (ognjemet)
Dubaj danes
Dubaj je veliko mesto. Ne toliko po številu prebivalcev, OK ima jih že krepko preko milijona, ampak predvsem po tem, da je zelo razpotegnjeno (70km) in z res veliko zanimivih motivov in arhitekturnih zanimivosti. Še vedno se gradi in se zaključuje v neko celoto. Obenem imajo že pripravljene nove ideje, oziroma so že v začetnih delih, kar sem že opisal. Kljub temu, da so pred letom naredili nov tretji terminal na niti ne starem letališču, že gradijo novega (največji na svetu). Emirates so že eno največjih letalskih podjetij, želijo biti največje in predstavljajo most med Afriko, Avstralijo, Azijo, Evropo... Tako ob velikih stolpnicah finančnega centra, kot ob marini se še gradijo nove. V marini se gradi druga najvišja stolpnica na svetu. Dograjuje se metro z novimi linijami in rastejo novi hoteli.
Če kje, potem so si v Dubaju arhitekti res lahko dali duška. Na to so opozarjale že prve stolpnice. Svet je bil o sodobni in celo predrzni arhitekturi obveščen z izgraditvijo hotela Burj Al Arab. Ker se niso strinjali, da bi mu dali samo pet zvezdic, kolikor je najvišja ocena hotelov, le tega sploh ni v hotelskem združenju in so mu sami dodali sedem zvezdic. Ponudba je res razkošna. V hotel ne morete, če nimate rezervacije. Oziroma prodajajo termine za kosilo, večerjo ali samo koktejl. In če greste na koktejl, se cena začne pri 85€. Najamete lahko apartma z več kot 700m2, lastnim strežnim osebjem, kuharjem, lahko tudi butlerjem. Šele, ko pogledaš na ponujene cene in vidiš, da za njihovo povprečno sobo lahko odšteješ na noč tudi 10.000 in več €, veš, da je svet bogatašev nekaj nam zelo odmaknjenega. Ja, dajo za to, da imajo mir in družbo sebi enakih. Ko sem v restvaraciji v bližini Burj Al Arab šel na kosilo, sem si ogledal cene penin. Bilo je dan po novem letu. 1800€ so želeli za steklenico Dom Perignona. Koliko so na novoletni večerji odšteli za tak šampanjec v samem Burj Al Arab? Ob takih cenah se zadovoljiš s pivom. Za 0.3 želijo celih 12 evrčkov. Je v tem delu sveta je bolje ostati na brezalkoholnih pijačah. Te so opazno cenejše kot pri nas.
Najbolj znana fotografska točka v Dubaju je najvišja stolpnica na svetu Burj Kalifa. Sledi hotel Burj al Arab. Stolpnica je opazna že od daleč, a najbolj zanimiva za fotografiranje je od blizu. Kar nekaj lokacij je, ko smo lahko tik ob njej. Glavno dogajanje je v večernem času, ko na umetnem jezeru ob stolpu začenjajo s predstavo z vodnimi zavesami. Vsaj 300m dolg vodomet s pomočjo svetlobnih in zvočnih efektov daje odlično kuliso ob fotografiranju stolpnice. Curki lahko segajo tudi do 150m visoko.
Tik ob stolpnici je Dubai Mall (trgovski center). Po površini je drugi največji trgovski center na svetu. Po obisku pa daleč največji, saj ga je leta 2019 obiskalo preko 85 milijonov obiskovalcev. Rekord obiska v enem mesecu je šest milijonov obiskovalcev. Za vpogled na številko samo primerjava, da mesto New York v enem letu povprečno obišče 50 milijonov turistov. V Dubai Mall je preko 1200 trgovin, 250 luksuznih hotelskih sob, 22 kinodvoran, 120 restavracij in 14.000 parkirnih mest. Taksiji vozijo na več vhodov/izhodov v več kolonah. Ob odprtju so samo v petih dneh prodali 60.000 kart za ogled akvarija. Kot vsepovsod drugod, je tudi tu vse lepo urejeno. Polno vode, palm, reklamnih svetlobnih panojev, notri pa razkošne trgovine, hiteča množica, velik morski akvarij, slap in drsališče. Tu se vprašaš, kako lahko sredi puščave tako delajo z vodo, če nas pri nas, kjer smo z bogato zalogo vode tako silijo k šparanju. Še toliko bolj, ko kilometre površin katere namakajo, da uspevajo rože in okrasno grmičevje. Narobe svet, ali pa neka biznis mantra, katero nam vcepljajo v glavo.
Glede cen pa? Take kot v Evropi. Če želite poceni robo, tekstil, čevlje, parfume ali zlato morate na tržnice v Dubai Creek.
Dubai mall. trgovski center v katerem je več kot 200m širok slap, pravo hokejsko igrišče, velik akvarij in na stotine trgovin.
Ogled Burj Khalifa in Dubai Mall z bližno okolico, vam lahko vzame cel dan časa. Če ste jutranji fotograf, potem boste stolpnico fotografirali v miru, brez množic. Čez dan ste v nakupovalnem centru, ali nekje med drugimi bližnjimi stolpnicami. Zvečer pa modra svetloba po sončnem zahodu, vodna kulisa mogočnih vodometov, ki potisnejo vodo do 150m visoko in seveda, z dvigalom na razgledno točko samega stolpa. Dvignete se lahko do 125 ali po novem do 148 nadstropja (555m). Vseh nadstropij skupaj je 163. Ker je obisk razgledne točke zelo želen, je dobro, če se za ogled prijavite preko spleta v naprej. Cena za 125 nadstropje je cca.35€ za 148 pa cca.100€. Menim, da je glede na veliko razliko v ceni povsem dovolj, če izberete pogled iz 125 nadstropja. Neke bistvene razlike v pogledu ni. Višje je manj gužve in imate lažji pogled na v večernem času delujočo fontano. In še razvajajo vas s pijačo. Lokacijo Burj Khalifa oglašujejo tudi kot edino na svetu, kjer lahko dvakrat vidite sončni zahod. Najprej ko ste ob jezeru in če ste hitri, še enkrat na razgledni ploščadi stolpa. Na tej lokaciji okoli Burj Khalife boste pešačili, če želite videti trgovski center in okolico. Ampak verjemite mi, res se lahko napešačite. Že samo v samem trgovskem centru se dodobra obrusi pete.
Na drugo lokacijo Dubaj Creek ne bo šlo brez tega, da greste s taksijem ali metrojem. No lahko se gre tudi z avtobusi mestnega prometa, vendar si morate biti z lokacijami in ulicami že dobro na ti. Zato sta taksi in metro dva edina prava prevozna sredstva za popotnika. V bistvu bolj taksi, saj metro vozi samo ob glavnih lokacijah in na druge je treba zopet s taksijem ali peš. Vendar za pešačenje vam gre preveč časa. Zato naj vam bo prvo pravilo ob obisku Dubaja, da je vaš hotel ob metroju. Saj ne, da so taksiji dragi. So povsem zmernih cen (za pot od Dubaja do Abu Dabija, okrog 120km, boste odšteli malo več kot od Brnika do Ljubljane) vklopljeni so taksimetri, vozniki so zelo prijazni in peljejo kar najhitreje na želeno lokacijo, le prevečkrat ga je treba izkoristiti, da pridete iz hotela ali v hotel od bližnje metro postaje. In gre za vožnjo 5€ pa 10€... Pazite se le "črnih" taksistov. Nimajo taksimetra in zato se je treba dobro izpogajati za ceno že v naprej. Sam jih ne izkoriščam za prevoz, raje počakam na uradni taksi. Metro je opazno cenejši. Za celodnevno karto boste odšteli 5€.
Tržnica zlata. Tu se ne kupuje po obliki, ampak zgolj po teži in dolžini. Torej tudi oblikovano zlato se prodaja po nakupni ceni zlata. Zlato je rumeno, torej z visokim številom karatov. V gramih kupujejo samo turisti. Tisti domačini z globokimi žepi izbirajo po dekagramih ali decimetrih, verjeli ali ne, metrih. Tržnica blaga. To je povsem turistični del. V naslednji ulici je polno trgovcev, ki na angro poslujejo s celim svetom. Tržnica začimb.
Dubai Creek je stari del mesta Dubaj. Tudi ta je že imel dobre in slabe čase. V 19. stoletju so šejki iz Kuvajta finančno pomagali, da so se lahko na novo opremili z močnejšo floto ribiških ladij in obnovili mesto. Stari del mesta je edini, ki nudi vsaj malo tiste znane razmetane arabske mestne arhitekture, kjer so manjše trgovine in tržnice na prostem. Trguje se z na treh ločenih tržnicah z blagom, začimbami in zlatom. Vendar tudi ta del mesta nima duše. V njem ni pravih domačinov. Prebivalci so že druga ali tretja generacija priseljencev, predvsem indijcev, ki so tu z družinami in imajo že kakšno boljše delo. Ali kaj prodajajo, so taksisti ali drugi nižji javni uslužbenci.
Poleg tržnic je zanimivo za fotografirati stare lesene ribiške in tovorne ladje ter čolne (abra) s katerimi prevažajo ljudi iz ene strani zaliva na drugega. Vse gre zelo hitro, gužva je velika, a kljub nekemu neredu, nespretnosti, prevoz deluje hitro.
Tu je še avtobusna postaja. Večinoma je prazna, kar ne razumeš zakaj toliko peronov. Toda ko je petek, dela prosti dan, ali kakšen verski praznik, takrat se avtobusne postaje izognite. Ko sem na petek, dan po novem letu želel z avtobusom v Abu Dabi, je bila dolga kolona že pred okencem za nakup kart. Ta je razdeljen kot pri nas prostori za olajšanje. Na moškega, kjer je silna gužva in ženskega, kjer ni nikogar. Ko vprašam, ali lahko ženska kupi tudi za moškega, je policist odgovoril, da ni problema. Tudi na avtobusu lahko sediva skupaj. Ko že misliš, da bodo sedaj domačini spoznali zakaj imaš ženo vedno pri roki, saj se tako izogneš gneče ob nakupu kart, pa policist pokaže na neko drugo množico. Tudi, če kupite karte vedite, da vsi ti v vrsti žele v Abu Dabi. Moderni avtobusi vozijo v Abu Dabi vsakih 10 minut. Ampak ljudi je bilo v vrsti najmanj 100. Vrste pa tri ali celo štiri. Torej tudi, če se s pomočjo ženske rešiš vrste za nakup karte, še vedno bo dve uri čakanja na avtobus. Abu Dabi me tokrat ne bo videl.
Ob Creeku moram omeniti še eno zanimivost. Ob njem je v dolžini vsaj dva kilometra množica na novo postavljenih hiš (vse imajo vetrni stolp, domačo klimo), kopij iz starejšega obdobja, v njem so razno razni muzeji. Vidimo zgodovino Dubaja, muzej konj, kamel, čolnov za prevoz, denar, znamke, kakšne obrti, življenja ribičev, nomadov, prikazujejo hišo šejka, itd. Vse je brezplačno in vredno ogleda. Lahko se gre še globje v Creek. Peš ali z najetim čolnom (Abra).
Naslednja zanimiva lokacija je okoli slovitega hotela Burj Al Arab. Ob njem je še nekaj zanimivih hotelov in predvsem tri dolge peščene javne plaže. Povsem do hotela tako ali tako ne morete. Je v bistvu na otoku. Zraven je še nekaj zanimivih hotelov in turistu namenjenih lokacij. Za vse željne toplega morja je tu tudi mestna plaža. Razdeljena je na tri dele in je dolga 6km. Iz nje je lep pogled na Burj Al Arab ob sončnem zahodu.
Okoli tri kilometre je do sledeče zanimive lokacije Emirates Mall. Emirates Mall ni zanimiv iz fotografskega nagiba, ampak zato, ker je ob njem metro in nakupovalni center v katerem je več kot 200m dolgo smučišče. Ob drugem obisku mesta sem šel iz tega središča do hotela Burj al Arab peš. Ne samo, da je dolga pot, ampak ni pločnikov, ni prehodov za pešce. Tokrat sem šel od hotela do trgovskega centra s taksijem. Bilo je dan po novem letu. V vrsti sem na taksi čakal pol ure.
Od tu naprej imamo za pogledati še dve lokaciji. Otok Jumeriah, ki je oblikovan v palmo in drugo zanimivost marino, ki ponuja motive na samih stolpnicah in ne toliko na jahtah. Tiste velike so tako ali tako zasidrane zunaj, pred marino. Na palmo greste lahko po plačljivi cesti ali z monorailom, za katerega pa ne velja celodnevna karta za metro. Torej treba je kupiti novo karto, ki niti ni poceni, stane 6€.
Vse povsod nudijo izlete s terenskimi vozili. Vožnja po peščinah je zabavna, včasih že kar adrenalinska, saj vozniki žele pokazati tudi svoje veščine. Marsikje je med sipinami postavljeno več šotorov, ko predvsem ob vikendih družine zbežijo med njih. Je manj vroče kot v betonskem in pločevinastem mestu, predvsem pa, to je za njih narava. Domačini se še vedno radi poistovetijo s predniki in se gredo beduine.
Vendar nič več s kamelami, ampak Toyotami. Ko povprašaš voznike, ki vsakodnevno vozijo po peščinah slišiš edini pravi odgovor kateri avto je tisti pravi. Torej brez reklame, le profesionalna izkušnja. Ne boste slišali drugega odgovora kot Toyota Landcruiser. Pravijo, da samo ta avto zdrži tri leta vožnje po pesku, vse ostalo je za na "pravo" cesto.
Kdor ima čas in želi videti še več, si lahko najame avto. Poceni so, bencin pa res smešno poceni okoli 25 centov za liter. Vozi se po desni, vozniki upoštevajo pravila, znaki so tudi v naši pisavi, le ceste v mestu so izjemno široke zaradi več pasov, več je nadvozov, podvozov, večpasovnic in imeti moraš že nekaj izkušenj za tak podvig. Predvsem za to, ker se vozi hitro in ni časa obotavljati se na izvozih ali pri prečkanju večih pasov. Vsak, ki se ne znajde dobro, hitro dobi kopico trobelj. Ni pa to neka živčnost, le bolj opozorilo, da delaš neumnosti. Izven mesta je prometa zelo malo. Kdor želi več motivov iz pogleda peščin, vsekakor dobrodošel v Emiratih in na njihovih redkih cestah. Cesta do Abu Dabija gre v celoti skozi puščavo. Toda na sredini so zeleni grmički (namakajo seveda) in ponoči je cesta osvetljena, da jim ni treba misliti na prižiganje luči, če se med vožnjo slučajno stemni.
Ne gre pa mimo marsikaterih atraktivnih družabnih dogodkov. Domačini imajo svoje, kot kamelje dirke in dirke konj, sokolarstvo in drugo. Za turiste pa poskrbijo tako, da pripeljejo v Dubaj znane pevce, estradnike, športnike. V času mojega obiska, bi lahko šel na tekmo Real Madrid in AC Milan.
Tako. Nekaj opisa o mestu, ki v nekaterih pogledih že deluje kot iz znanstvene fantastike. Že sedaj je veliko zanimivega za videti in Dubaj ti da novo dimenzijo v smislu popotništva, kot v fotografiranju arhitekture. Še najbolj pomembno je, da mesto in možnost prevozov poznate, da ste lahko na pravih lokacijah ob pravem času. Seveda kolikor je to mogoče. Bolje mesto in njegov utrip poznaš, lažje prideš tja kamor želiš.
Dubaj in prevozi
Če ste turist boste kmalu spoznali, da je taksi najbolj univerzalno sredstvo. Za naše razmere niti dragi niso. Če se premikamo med letališčem, glavnimi centri in vse do Dubaj marine, potem nam je lahko uporaben tudi metro. Pazite se le taksistov, ki delajo na črno. Vabijo vas na vožnjo povsod. Vendar so zelo oderuški in, če je le mogoče počakati na uradni taksi, se jim izognite.
Dubaj in drugačnost
Pravijo. Če si v Rimu, se obnašaj kot Rimljani. Tu smo v arabskem svetu. Ta ima svoje zakonitosti, čeprav jih kot turist v Dubaju niti ne občutiš. Navadilo turističnih vodnikov pravijo, da se na javnih mestih naj ne izraža pretirana naklonjenost partnerjev. Celo držanje za roko je prekršek. Ženske naj bi imela daljše krilo in pokrita ramena. Vendar v praksi to velja samo za obisk verskih objektov. V nekaterih mošejah, kot recimo beli mošeji v Abu Dabi ženska ne sme kazati gležnjev in mora imeti dolge rokave, pokrite lase. V praksi je v mestu Dubaj tako, da so tudi ženske lahko v kratkih hlačah, majici. Na plažah ali hotelskih bazenih v kopalkah. Do turistov so vsi dovolj strpni. Alkoholne pijače se točijo samo v turističnih lokacijah in hotelih. Tudi v trgovskih centrih so posebni lokali, kjer točijo alkohol. Ni pa mogoče kupiti alkohola v trgovinah. Nudijo pa brezalkoholno pivo ali brezalkoholni šampanjec. V vsakem hotelu so povsem evropski nočni lokali. Več je tudi plesišč za klasične ali latinsko ameriške plese. Droga je izredno strogo prepovedana in kot pravijo domačini jo je skoraj nemogoče dobiti.
Dubaj pa se še vedno razvija. Oktobra 2021 bo otvoritev Dubai Expo in slovesno bodo odprli več novih projektov.
Dubaj v sliki in video - moji FotoPOTEPi
Fotografija pove več kot 1000 besed. Ta že "oguljena" fraza ima še vedno prav. Zato v naslednji reportaži več o Dubaju in turističnih znamenitosti v fotografiji in opisu. Na koncu članka pa še video. Ta lahko pove več kot 1000 fotografij!
Sam zdaj mesto že solidno poznam. Tudi za novo leto in fotografiranje ognjemeta sem si našel super bližnjo lokacijo. Toda kaj, ko tu vsi želijo enako. Če želite spoznati Dubaj v nekaj dneh, potem ne hodite sem za novo leto. Je drugačno, zelo drugačno. V bistvu niti ne veš, da si v tem dogodku. Navajeni smo drugačnega slavja. Toda po drugi plati, ognjemeta iz Burj Khalifa ne gre zamuditi in še vsaj milijon ljudi si ga je želelo ogledati. Še za to lokacijo na kateri sem pričakal ognjemet se moram zahvaliti zelo iznajdljivemu taksistu. Nekaj kilometrov okoli stolpa so bile vse ceste, kot okolica polne ljudi, ceste že od 21 ure v popolnem kaosu. Zaradi velike gneče se zaprejo ceste in ob avtomobilih se na šestpasovnicah čaka dogodek. Tudi če želiš peš, ne moreš nikamor. Vse je prepolno. Očitno bi moral za mojo "boljšo" lokacijo stati na prizorišču že dopoldan. Vendar mi ni žal za novo izkušnjo. Želeno sem videl, posnel, vem kako izgleda in tudi kako se v takih primerih ob novem letu po ognjemetu gibati po mestu. Kako? Tako da sem dve uri v nepregledni množici pešačil 8km do hotela. Naslednji dan je taksist povedal, da je ob 6h zjutraj nastopil službo, komaj prišel do nje in da je bilo taksijev še vedno vsaj 100X premalo.
Burj Khalifa - Dancing fountain
Več v posebnem članku s FotoPOTEP nasveti
Dubai Mall
Ogled Burj Khalifa in Dubai Mall z bližno okolico (Downtown Burj Khalifa), vam lahko vzame cel dan časa. Če ste jutranji fotograf, potem boste stolpnico fotografirali v miru, brez množic. Čez dan ste v nakupovalnem centru, ali nekje med drugimi bližnjimi stolpnicami. Zvečer pa modra svetloba po sončnem zahodu, vodna kulisa mogočnih vodometov, ki potisnejo vodo do 150m visoko in seveda, z dvigalom na razgledno točko samega stolpa. Na tej lokaciji okoli Burj Khalife boste pešačili, če želite videti trgovski center in okolico. Ampak verjemite mi, res se lahko napešačite. Že samo v trgovskem centru se dodobra obrusi pete.
Burj al Arab (FotoPOTEP nasveti)
Leta 1999 so odprli hotel Burj al Arab. Svetovni popotniški mediji so o hotelu govorili v samih superlativih. Še sedaj po 20 letih ostaja Burj al Arab najbolj prepoznaven hotel. Vstop do hotela ni mogoč brez povabila. Ali morate biti gost hotela, ali pa se preko spleta naročiti za obisk, ki vključuje minimalno koktejl. Cene ze začnejo od 85€ naprej.
Okolica hotela Burj al Arab je povsem namenjena turizmu. Tu so tudi javne plaže, vodni zabaviščni center, velika tržnica polna trgovinic in restavracij.
V večernem času se spreminjajo barve, ki osvetjujejo jadro hotela. Burj al Arab se da ogledati in fotografirati iz morske strani. Mimo pelje vodni taksi, ki pelje iz Dubai Creek do Dubai Marina.
Dubai marina (FotoPOTEP nasveti)
Leta 2006 sem videl zgolj veliko peščeno gradbeno jamo. Govorili so, da bo tu zraslo mesto s 100.000 prebivalci. Niti predstavljati si nisem mogel kaj v resnici delajo. Leta 2008 sem opazil od že izgrajenih stolpnic samo hotel Marriott. V letu 2014 (marec) se mu je že pridružila zavita stolpnica. Ob njej pa že raste nova. Januar 2015. Nova stolpnica je že mnogo višje. Bo pa vsaj še 2X višja, saj naj bi bila druga najvišja stolpnica na svetu.
Dubai marina je že zasedena, še vedno pa ni konec gradnje. V okoliških stopnicah živi 120.000 prebivalcev. Pol Ljubljane na 4km2.
Iz glavne metro linije se lahko sprehodite do marine in po njej. Še bolje, če se presedete na monorail, ki vozi samo po marini in vas popeljena do nove postaje, kjer presedete na drugega, ki pelje na palmo Jumeirah.
Tudi marina nudi lepe motive, vsenaokoli visoke stolpnice ter obilo restavracij. Enako je zanimiv ogled na stanovanjski del marine iz morske strani.
V bližini je tudi palma Jumeirah, ki pa fotografsko ni nič kaj posebnega ter jahta (ladja) z imenom Dubai in pomebnim lastnikom. To je šejk Maktoum, ki ima glavno besedo v Dubaju. Je tudi podpredsednik združenih Emiratov.
Dubaj puščava (FotoPOTEP nasveti)
Puščava kot puščava, oziroma na njej stoji mesto Dubaj. Kdor še ni doživel puščave ima to priložnost tudi v Dubaju. Veliko agencij nudi izlete po puščavi. S terenskimi vozili greste čez sipine (zna biti tudi adrenalinsko, če želite), se deskete z višjih, jahate kamele in v oazi prijetna večerja. Prijeten potep, če imate mesta že dovolj.
Tudi domači fantje si v puščavi dajo duška. Imajo vozila prilagojena za vožnje po sipinah. Fotografu z veseljem pokažejo svoje spretnosti.
Organizirane skupine gredo vozijo čez sipino na sipino. Šoferji so izkušeni. Prvo pravilo na peščini je, spusti gume na nizek tlah. Reduktor in gremo. Ob postankih pa je lahko tudi raj za fotografsko dušo.
Kdor želi adrenalin, ga dobi. Vožnja in lega avtomobila je povsem nekaj drugega kot na ravnih in trdih cestah asfalta ali makadama. Zato so občutki lahko fantastični, ali pa je strah še večji. Lahko si tudi sami najamete vozilo in se preizkusite v vožni po peščinah.
Enako je zabavno deskanje po peščinah. Če padeš je mehkeje kot na snegu. Le pesek je povsod na in pod obleko.
Sokolarstvo je zelo razvit šport in zabava. Večina bogatejših prebivalcev Dubaja ima svoje sokole in dreserje. Ti so večinoma iz Evrope.
Ko sokolu sprostite vid, začne razmišljati. Samo čaka kje je plen. Naučen je tako, da se vedno vrne k dreserju, saj ve, da je pri njemu hrana.
Posebnost teh živali, njihova hitrost v letu in zanimivost razlage te zelo pritegne. Če imate možnost ogledati si kako sokol leti in spremlja, lovi plen, si za to le vzemite čas.
Tudi klasična puščavska ponudba, izkušnja je prisotna. Če ne drugega, so tu kamele in predvsem deke na katerih sedite krepko bolj čiste, boljše, kot imate možnost videti v Egiptu, Tunisu ali Maroku. Zelo razvite so tudi dirke kamel. Na njih ne sedijo več majhni drobni fantje, ampak roboti. Dreser kamele se pelje z avtom ob progi, robotu pa nastavlja hitrost vrtenja palice, ki jo podžiga k teku.
V puščavi nudijo tudi udobje, ko te nekje na sredi poti čakajo jagode in šampanjec.
Sredi puščave so manjše oaze za turiste. V njih vas tudi zapeljejo na večerjo. Izbrano hrano pripravijo pred vami. Ker je namenjeno turistom, je možno dobiti tudi pivo, vino, šampanjec. Vseskozi pa predstavljajo svojo folkrolo. Trebušne plesalke, plešoči derviši na turistični način. Vse se sveti, vrti. Vse za efekt, zanimivost, za turista. In zanimivo tudi za fotografijo.
Ja, Dubaj je posebno mesto. Če si iz vasi (se oproščam, prestolnice) kot je Ljubljana te marsikaj preseneti. Oziroma spoznaš prednosti svojega domačega mesta, ker ga dobro poznaš in je dobesedno miniaturno. Vendar v Dubaj bom še šel. Zdaj vem, če bi čakal več ur na letališču lahko na hitro skočim na metro, čez dobre pol ure že fotografiram Burj Khalifa. Oziroma kakšno drugo novo znamenitost. Teh očitno v Dubaju še dolgo ne bo zmankalo.
Verjemite, vredno si je ogledati to mesto. Oziroma kmalu bo kar držalo, futuristično oazo sredi puščave.