Prenočišča z milijon *

»Matjaz... Spend a night together under star-studded African skies in supreme comfort. Hear the nocturnal serenade. A lion’s bellow; hippos’ snorts; a hyaena’s laugh. Count the constellations in one of the darkest skies on Earth. Watch the sun rise across the plains of the Kalahari.«

Zadnja leta redno dobivam maile iz veliko držav s podobnimi sporočili. Na nekaterih lokacijah sem že bil. Za druge sem se mogoče samo zanimal. In tako začnejo prihajati sporočila. Ob tem zadnjem sem se zamislil. Še nikoli mi niso poslali sporočila z vabilom iz kakšnega kampa v Afriki, hostla na Islandiji, ali recimo ribiške vasi na Aljaski, kjer sem najel skromno kočo.

Denali, Aljaska

Izbrati hotel, lodge, t.j. prestiž, ali skromnost kot, šotor, hostel, majhno sobo ali kočo. Zame velja, da povsem odvisno od destinacije in samega načina potovanja. Tudi tu sem malo ven iz popotniške klasike, saj potujem za svoje veselje kot poslovno. V grobo rečeno, jaz potujem na tri načine. Prvi je, ko me povabijo na kakšno fotokonferenco ali, ko me agencija pokliče za fotografiranje na destinaciji.

Raddisson Blue, letališče Oslo, predsedniška suita.

Drugi, ko grem na pot sam in destinacijo predvsem raziskujem. Tretji pa, ko peljem skupino. Vsak izmed teh treh načinov potovanja je lahko drugačen in zanimiv iz več pogledov. Obenem prenočuješ v različnih nastanitvah. V afriškem lodgu na safariju kjer je noč lahko hitro 500$, v poceni sobi za 10$, ali nekje za cesto, kjer plačaš le, če ti je s hlač padel kakšen cent.

Otok Masirah, Oman. Prenočišče na plaži. V Omanu je dovoljeno divje kampiranje.

Vsak popotnik ima svoj stil potovanja, katerega si izbere po lastnem okusu in željah. Začetki so lahko drugačni kot kasnejši izbrani način potovanja. Oziroma z leti tudi sam popotnik spreminja svoje želje in navade. Marsikdo začenja z agencijo, drugi s kolegi ali gre sam. Spozna prednosti in slabosti teh načinov potovanja, izbere si načine prevoza ter primerna prenočišča. Na koncu vidi, do kje gre finančno kot, kje je njegova cona udobja. Ta se lahko sčasoma spreminja. Poznamo zapise prvih potovanj danes legend popotništva kot Šeruga, Križnar, Klemenčič, Födransperg in drugi. Vlak, kolo, motor, peš, nobenega razkošja in s komaj kaj $ v žepu in so šli v dežele poznane samo iz knjig in zemljevida.

Danes je potovati na katerikoli način krepko bolj enostavno. Še preden je želja kam bi šli, smo že lahko vse pregledali in spoznali preko interneta. Od same poti, kje so prenočišča, način premikanja po deželi, lokacije v slikah, kaj pričakovati, kakšna je hrana...

Obenem imamo solidne prihodke, da ni treba več prositi za sponzorska sredstva po podjetjih, napisati članek za domači časopis ali popotniško knjigo in prodati predavanja. Če gledamo iz smeri kako je bilo in kako potovati v neznano, so bili pred 40 leti pravi časi. Lahko bi rekli, popotniška romantika in dejansko potovanje in spoznavanje povsem neznanega. Danes je popotništvo povsem druga, bolj enostavna zgodba, a še vedno popotništvo. Dobili smo možnost več potovati, več videti in se bolj približati svojim željam ter coni nam želenega udobja.

Kandy, Šrilanka, hotel Helga's Folly (članek)

Agencijska ponudba potovanj nudi organiziranost, vodenje, spanje v hotelih in urejeno prehrano. Marsikdo brez tega ne more in si kakovost ponudbe izbere svojemu žepu in potrebam primerno. Večkrat potuješ, spoznaš še kakšen drug način potovanja in vidiš, da bi zmogel potovati tudi sam ali v manjši skupini. Še lažje je, če nekdo že pozna pot. S tem prihranimo kar nekaj denarja in časa za videti in spoznati najlepše.

Otok Terceira, Azorski otoki

In smo pri prenočiščih. Izbrati luksuz ali skromno streho nad glavo. Meni osebno sta poznani obe možnosti. Luksuz predvsem iz poslovnih potovanj. Ostalo, od solidnega hotela do šotora, pa iz samostojnih potovanj ali ob vodenju skupine. So lokacije kjer so hoteli zmernih cen in kampirati niti ne smeš, ali zaradi vremenskih pogojev niti ni možno. Oziroma marsikje imamo možnost, da izberemo urejen kamp ali celo spimo na divje.

Vsak pa si sam zase ali po svoje izbere, kaj mu odgovarja.

V družbi milijon *

Spitzkoppe, Namibija

Čeprav sem po svetu najmanj potoval z nahrbtnikom in šotorom, imam ravno z njima največ izkušenj. Obenem še trda ležišča, neprijetni kraji, čudna prehrana, da o pešačenju in prevozih ne govorim. Več kot 10 let sem se v rezervni sestavi in kasneje kot pripadnik specialne brigade Moris podil po hostah v temi, dežju ali snegu, ležal na mokrih tleh, po kleteh in hodnikih, da vem kaj pomeni tako na divje preživljati dni. Še sedaj mi to ni težko. Vendar se z leti sprašuješ zakaj, če mi tega ravno treba ni. Na način potovanja z nahrbtnikom sem se odločil le za Filipine. S šotorom in spalno vrečo pa v Namibijo, Oman, Dubaj, Kenijo, Botswano... Pač, treba je tako in gre. Mala malica za nekoga, ki je kar nekaj vojaka v njemu!

Vem pa nekaj. Le tak način potovanja ti prinese spanje pod milijon *, mir in tišino sredi puščave in možnost ustaviti se in prenočiti kjerkoli.

Ponudba minimalnih *