Za jug Namibije je v raznih vodičih predstavljenih le malo točk, ki so označene kot fotografske.
Ena izmed njih je gozd tulčastih dreves (quiver tree forest). Odlično je tudi, da je lahko dosegljiva. Na prostoru iste farme je še zanimivost v obliki postavljenih velikih granitnih skal kjer izgleda, kot bi se z njimi igrali velikani. Zato tudi ime Giants playground.
Sam sem šel na lokacijo iz glavnega mesta Windhoek. Od tu se gre na jug po glavni cesti B1, ki pelje v Južnoafriško republiko (JAR). Lepa, asfaltirana cesta je skoraj vseskozi kot puščica ravna. Do mesteca Keetmanshoop v kateri bližini je gozd Quiver dreves, je točno 500km. Vmes imamo na približno vsakih 100km mestece, kjer je črpalka in trgovina.
Če nas je pot do Keetmanshoop pripeljala iz juga, pridemo do mesta iz nasprotne smeri po cesti B1 ali po B4, ki prihaja iz zahoda, kjer je končna točka pristanišče Luderitz.
Dober kilometer pred Keetmanshoop, če prihajamo iz Windhoeka (takoj po mestu, če prihajamo iz juga) je križišče in oznaka za makadamsko cesto M29.Gozd Quiver tree je oddaljen le 15 km, makadam je dober, zato pridemo do tja tudi z navadnimi avti. Nahaja se na farmi Gariganus. Nudijo prenočišča v bungalovih, kot v velikem kampu. Če se na farmi prenoči, je vstopnina že v ceni. Sam sem ob prvem obisku prenočeval v mestu, zato sem moral plačati vstopnino. Vstop stane 70N$ na osebo in 20 N$ za parkiranje (1€ je cca. 16N$). Namen sem imel fotografirati ob zahodu in vzhodu. Plačati sem moral 2X. Kot pravi lastnica, tudi za kino morate plačati za vsak ogled posebej. Podobno kot že na opisani lokaciji mesta diamantov Kolmanscop – mesto duhov, se tudi tu še posebej plača za fotografiranje, ampak samo v nočnem času. Torej od sončnega zahoda, do vzhoda. Če je nebo jasno, se za fotografije z zvezdami splača dodati 300N$.
Ni kaj, mogoče nam je to malo smešno. Ampak v Namibiji je na farmah življenje trdo in vsak N$ pride prav. Konec koncev smo na privatni zemlji. Sem pa imel v ceni še popoldanski obisk gepardov, katere imajo na farmi. Z gepardi sem se že velikokrat družil in jih fotografiral na farmi na severu Namibije. Tam nimajo samo udomačene, ampak na velikem območju tudi divje, kjer ob fotografiranju ni nikjer vidne nobene ograje. Tu sem si bolj iz firbca šel pogledat in poslušat njihov vidik glede ohranjanja gepardov. Vsekakor presenečenje ob pogledu na geparde in zanimivo za videti, če smo že na tej lokaciji.
Quiver tree
Drevo, ki pravzaprav ni drevo, ampak aloja. Aloidendron dichotomum, prej Aloe dichotoma, tulčasto drevo ali Kokerboom po afrikansko, je visoka, razvejana vrsta sočne rastline, ki je avtohtona v Južni Afriki in Namibiji. Drevesa Quiver naravno rastejo v severozahodnih delih Južne Afrike ter v južnem in osrednjem delu Namibije.
Angleško ime Quiver tree (afrikansko Kokerboom) se nanaša na uporabo njegovih vej s strani ljudstva San. Iz izdolbljenih vej naredijo tulec za puščice. Les je lahek in v notranjosti mehak. V medicini se lahko korenine uporabljajo za zdravljenje astme in tuberkuloze. Aloidendron dichotomum se goji tudi kot okrasno rastlino.
Zaradi vlaknatega središča je nemogoče določiti starost drevesa prek rastnih obročev debla. Povprečna starost dreves v tem gozdu naj bi bila med 150–250 let. Največji so stari več kot 380 let.
Drevesa so dobro prilagojena na daljša pomanjkanja vode. Običajno rastejo v skalnatih, gorskih predelih ali na peščenih ravninah. Kot vse aloje so tudi drevesa Quiver sočnice. Vodo hranijo v svojih steblih in listih, medtem ko so se njihovi plitvi koreninski sistemi razvili tako, da drevesom omogočajo hitro absorbiranje padavin, preden ta izhlapi ali pronica skozi porozno prst.
Quiver tree forest
Gozd pritegne pozornost ekologov, znanstvenikov in popotnikov z vsega sveta, zaradi redke možnosti videti jih v naravnem okolju tako skupaj. Gozd je popoln tudi za fotografa, saj ta enkratna in redka drevesa niso podobna ničemur drugemu na Zemlji. Res čudovit postanek na poti po Namibiji, če ste tudi na njenem južnem delu.
Ponavadi so Quiver drevesa osamelci, ali z veliko oddaljenostjo med seboj. Večinoma jih vidimo na terasi kakšne restavracije, kamor so ga presadili iz narave. Drugače pa moraš biti zelo pozoren, da kakšno Quiver drevo opaziš ob cesti. Na tej farmi pa jih je skoraj 300 na majhnem področju. Nekje se večja drevesa z vejami že dotikajo.
Če se ukvarjaš s fotografijo, si definitivno navdušen. Kamnita pokrajina ob svetlobi sončnega zahoda in vzhoda oddaja tople tone. Drevesno lubje pa žari v zlati barvi. Najbolje je prenočiti na farmi ali v kampu in si pod drevesi ogledati nočno nebo posejano z zvezdami. Pa prizor, ki ga je vredno videti in fotografirati.
Poleg fotokamere in objektivov različnih goriščnic, je treba izbrati še stojalo in lučko za osvetljevanje. Ne samo ponoči, tudi ob jutranji zori in sončnem zahodu je malo svetlobe, poti v tej kamniti pokrajini pa niti ni. Kaj hitro pa tudi zaideš, sploh če iščeš svoj zanimiv pogled na motiv.
Vsekakor enkraten kraj, ki ga je vredno obiskati tudi iz smeri fotografije. Če prideš iz Windhoeka, potem si na tej lokaciji pozno popoldan. Toplo priporočam, da se tu prenoči in izkoristi pozno poldansko svetlobo, obisk gozda pod zvezdami in naslednji dan svetlobo sončnega vzhoda.
Po jutranjem fotografiranju, je zanimiv za ogled še Giants playground, ki je v bližini (cca. 4km). Najbolje kar z avtom.
Galerija Mi FotoPOTEPi - Quiver tree forest
Giants playground
Za trenutek zaprite oči in si predstavljajte skupino mladih velikanov, ki se igrajo med kamnitimi formacijami. Ko sem slišal za lokacijo "Giant's Playground", je bila to prva podoba, ki mi je prišla na misel.
Niz formacij in velikost skal ustvarja labirint in precej enostavno je izgubiti orientacijo med hojo skozi njega. Sicer pa želja po potepanju nikoli ni bila slaba stvar, zato se čim bolje izgubite v starodavnem, od velikanov zgrajenem skalnem labirintu!
Struktura naj bi nastala pred približno 180 milijoni let, ko je ob tektonskih spremembah lava na površje potisnila trde kamnine, druge okoli njih pa so se v milijonih let spremenile v prah. Nato je nekaj tisoč let delovanja vode, vetra in vročine, skalne formacije poliralo in zgladilo.
Keetmanshoop
Je staro nemško mesto z nekaj restavracijami in prenočišči, ter glavno mesto regije Karas v južni Namibiji. Za vse je ena glavnih postajnih točk na cesti B1 med Windhoekom in Južno Afriko. Za popotnika pa mestece za kratek postanek, da se gre v trgovino, natoči gorivo in preveri tlak v pnevmatikah. Sam sem ob prvem obisku opisanih lokacij prespal v mestu. Zdaj raje prespim na kampu farme in sem na sami lokaciji za fotografiranje Quiver dreves. Tako da mesto izkoristim za nujno, saj najprej ni več niti večjega zaselka, da bi bil zadosti preskrbljen z gorivom in hrano.
Keetmanshoop (izgovorjeno keet-man-swoop), domačini rečejo na kratko Keetmans.
GREMO naprej!
Na tem koncu ni več kaj posebnega za videti in lahko se pot že nadaljuje proti naslednji točki, kanjonu reke Fish. Je največji afriški kanjon in popotniško vreden ogleda. Pot do tja in zanimivosti na njej sem že opisal v članku Namibija FotoPOTEP - jug 1.del.
Fotografsko pa ta del Namibije spet zaživi v starem mestu diamantov Kolmanskop, imenovanem tudi kot Ghost town – mesto duhov. Članek in fotografije sem že predstavil (vstopi)
Ob opisovanju krajev in lokacij, vedno podam oceno od 1-5, glede na moj osebni popotniški in še posebej na fotografski vtis.
Potovanje / 5
10 let Namibije je bilo za mano, pa se na jug nisem obrnil. Še najdlje sem prišel do ceste D707, katero še opišem. Potem pa sem po enem izmed FotoPOTEPov ostal še dober teden dni in se zapeljal na jug. Moram reči, da sem bil presenečen in definitivno, splača se. Še kako velja za tokrat opisani lokaciji Quiver tree forest in Giants playground.
FotoPOTEP / 5
Quiver tree forest je definitivno odlična fotografska lokacija. Tu se zavedajo, da z njo lahko dodajo nekaj k boljšemu preživetju farme, zato lokacija ni prepuščena splošnemu turizmu in celo uničevanju glavne atrakcije, skoraj 1000 let starih posušenih dreves, kot je recimo v Deadvlei. Izkoristite jutro in večer in poplačani boste s krasnimi fotografijami gozda, ki ga nikjer drugje ne morete dobiti pred fotokamero.
